Jedro

Če nepremičnina, na katero je predlagana izvršba, v zemljiški knjigi ni vpisana kot dolžnikova lastnina, mora upnik v skladu z dol. čl. 168/III Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) predlogu za izvršbo priložiti (tudi) za vpis dolžnikove lastninske pravice pri tej nepremičnini primerno listino; če pa le-te ne poseduje, pa mora skladno z dol. čl. 168/V ZIZ izkazati oz. pokazati ustrezne aktivnosti v smeri uveljavljanja pravice do vpisa te lastninske pravice na dolžnika s tožbo. Čeprav upnik z zemljiškoknjižnim lastnikom ni (bil) v nobenem razmerju, mora tožbo po čl. 168/V ZIZ (bodisi na izstavitev oz. izročitev za vpis dolžnikove lastninske pravice primerne listine) vložiti tudi zoper njega, ker ima pravni interes, da se dolžnik vknjiži kot lastnik v zemljiško knjigo. Po iztožitvi listine doseže upnik položaj, kakršnega ureja dol. čl. 168/II in IV ZIZ.Pravno podlago za vložitev tožbe, s katero upnik zahteva vpis lastninske pravice na dolžnika zoper zemljiškoknjižnega lastnika, čeprav z njim ni v nobenem pravnem razmerju, mu torej daje dol. čl. 168/V ZIZ (in ne predpisi s področja stvarnega oz. obligacijskega prava).

Izrek

Pritožba upnika se z a v r n e in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi . Upnik sam trpi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ob sklicevnaju na določ. čl. 15 Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v zvezi s čl. 108/IV Zakona o pravdnem postopku (ZPP) zavrglo upnikov predlog za izvršbo (tč. 1 izreka) ter odredilo tudi izbris plombe Dn.št. ... (tč. 2 izreka). Zoper ta sklep sodišča prve stopnje je dne 3.7.2002 vložil upnik pravočasno pritožbo, ki jo je dne 4.7.2002 pravočasno dopolnil, in sicer iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb izvršilnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve v nov postopek, pri čemer so pritožbeni stroški (2000 točk za sestavo pritožbe, 272.721,53 SIT za sodno takso za pritožbo, 20 točk za prejem odločbe sodišča druge stopnje in poročilo stranki ter 20 % DDV na skupno ceno odvetniških storitev) nadaljnji stroški tega postopka. Navajal je, da izvršilno sodišče ni bilo pristojno odločati o zemljiškoknjižnih vpisih na podlagi pravnomočne zamudne sodbe Okrožnega sodišča v C. in je z izpodbijanim sklepom prejudiciralo odločitev pristojnega zemljiškoknjižnega sodišča. Le zemljiškoknjižno sodišče je (izključno) pristojno odločati o zemljiškoknjižnih vpisih, kar jasno sledi iz čl. 168/VI ZIZ, ki določa, da se izvršilni postopek nadaljuje po pravnomočnosti sklepa o vpisu. To pomeni, da bi moralo izvršilno sodišče počakati, da zemljiškoknjižno sodišče izvrši vpis po uradni dolžnosti. To je bistvena kršitev postopka, ki že sama po sebi narekuje razveljavitev izpodbijanega sklepa. Odločitev sodišča pa je tudi materialnopravno zmotna. Ker ni imel listine, primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice pri nepremičninah, vpisanih pri vl.št. ... k.o. R. v., je kot tožnik na podlagi V. odst. 168. čl. ZIZ v pravdni zadevi, iz katere izvira tudi izvršilni naslov, izrecno postavil zahtevek za vpis lastninske pravice v korist dolžnika pri teh nepremičninah in je bilo temu zahtevku pravnomočno ugodeno. S tožbo je torej zahteval, da se mora dolžnik kot tožena stranka vpisati v zemljiško knjigo kot lastnik teh nepremičnin, ker so za vpis lastninske pravice dolžnika na teh nepremičninah obstajali vsi zakonski pogoji in je bil zahtevek oblikovan povsem v skladu z določilom čl. 168/V ZIZ. Takšna dajatvena sodba pa vsebuje tudi ugotovitveni del o obstoju določene pravice oz. pravnega razmerja, ki je bil v tem konkretnem primeru v tem, da so obstajali vsi zakonski pogoji za vpis lastninske pravice na dolžnika (veljavna zemljiškoknjižna listina, ki je izpolnjevala vse formalne in materialne pogoje za izvedbo v zemljiški knjigi). Svoj zahtevek je izvajal iz prodajne pogodbe, ki je bila sklenjena med prodajalcem I. G. d.d. in dolžnikom kot kupcem, ki je imela po formalni materialni plati vse elemente zavezovalnega in razpolagalnega posla in vse sestavine listine, ki je primerna za vknjižbo lastninske pravice na dolžnika, le da tega dejanja dolžnik ni predlagal, da bi se izognil izvršbi in izpolnitvi svoje nadaljnje obveznosti do upnika po sklenjeni posojilni pogodbi na izstavitev listine, ki bi bila primerna za vpis dogovorjene zastavne pravice v korist upnika. Šlo je za obligacijskopravni zahtevek, katerega pa je mogoče napiriti le zoper dolžnika, ne pa zoper tretjo osebo, s katero upnik ni bil nikoli v nobenem pravnem razmerju. Bil je v obligacijskem rarzmerju le z dolžnikom, zaradi česar ni imel stvarne legitimacije vlagati kakršnihkoli stvarnopravnih zahtevkov, iz katerih bi "izhajala dolžnikova lastnisnka pravica na nepremičninah vl.št. ... k.o. R. v.". Zahtevek, iz katerega bi "izhajala dolžnikova lastninska pravica na nepremičninah vl.št. ... k.o. R. v.", lahko pomeni le zahtevek iz naslova originarno oz. neodvisno od pogodbenega prednika pridobljene lastninske pravice, kar bi v konkretnem primeru pomenilo prodajalca I. G. Za takšen zahtevek pa sploh ne bi mogel izkazati nobene materialne podlage. V V. odst. 168. čl. ZIZ je izrecno zapisano, da mora upnik zahtevati le vpis lastninske pravice na dolžnika, ne pa napram nekomu tretjemu ugotovitev lastninske pravice v korist dolžnika iz nekega določenega pravnega naslova ali pa napram nekomu tretjemu zahtevati izstavitev zemljiškoknjižne listine v korist druge osebe, to je dolžnika, npr. zaradi izvirne pridobitve lastninske pravice. Sodišče je v pravdnem postopku, v katerem je bil izdan tudi izvršilni naslov, na podlagi tožbene trditvene in dokazne podlage lahko ugodilo njegovemu zahtevku po čl. 168/V ZIZ le izhajajoč iz ugotovitve, da je obstajala listina, ki bi bila primerna za vpis dolžnikove lastnisnke pravice v zemljiško knjigo, pa te listine ni imel oz. je nima, ker je pri dolžniku, ki noče svoje lastninske pravice vpisati v svojo korist, s čimer onemogoča vodenje izvršilnega postopka na to nepremičnino zaradi poplačil njegove terjatve in sočasno realizacijo pravnomočne sodbe v zemljiški knjigi z vpisom zastavne pravice v njegovo korist pri nepremičninah, pri katerih mora biti predhodno vpisana lastninska pravica na dolžnika. Gre torej le za dokazovanje dolžnikove lastninske pravice na nepremičnini, da bi nanjo bilo mogoče seči z izvršbo, ne pa za zahtevke lastninske narave, ki jih imajo le tisti, ki zatrjujejo lastninsko pravico v svojo korist. Zahtevek upnika po V. odst. 168. čl. ZIZ ne more biti torej tožba na ugotovitev lastninske pravice v korist dolžnika ali na izstavitev zemljiškoknjižne listine zaradi pridobitve lastninske pravice v korist dolžnika napram nekomu tretjemu. Upnik po predpisih s področja stvarnega prava ni legitimiran za vložitev nobene lastninske tožbe v korist dolžnika kot tretje osebe niti zoper lastnika niti zoper tistega, ki je v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik. 168. čl. ZIZ govori zgolj o dokazu o dolžnikovi lastnini. Tako je očitno pravno zmotno tudi nadaljnje stališče sodišča, da sodba, ki je izvršilni naslov, ne predstavlja listine, primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice, saj je v tej sodbi povsem jasno opredeljeno vse, kar mora vsebovati primeren izvršilni naslov, izrek te sodbe pa je povsem v skladu z določilom čl. 168/V ZIZ. Prav tako zmotno pa je tudi stališče, da bi se zamudna sodba v delu, ki se nanaša na zahtevek po določilu tega člena ZIZ, morala glasiti tudi zoper I. G. d.d.. Logično je, da se zahtevek, ki glasi le na vpis lastninske pravice na dolžnika, v primeru, ko gre za dokaz o dolžnikovi lastnini, mora glasiti prav na dolžnika, ki ima po naravi stvari najmočnejši pravni interes, da se opravi vpis v zemljiško knjigo in je tudi predlagatelj tega postopka. Na zmotno odločitev sodišča kaže tudi določilo čl. 168/IV ZIZ, ki odreja vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti celo v primeru, če upnik predloži zgolj listino, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice. Pri tem ni dvoma, da pravnomočna dajatvena sodba lahko nadomesti zasebno zemljiškoknjižno listino. Sodišče je torej ob bistveni kršitvi določb izvršilnega postopka kot stvarno nepristojno sodišče prejudiciralo odočitev zemljiškoknjižnega sodišča, pa še to arbitrarno in očitno v nasprotju z določili ZIZ in določili predpisov s področja stvarnega prava ter mu s tem odreklo pravno varstvo na podlagi pravnomočne sodbe sodišča, kar ustvarja nezupanje v načela pravne države. Z izpodbijanim sklepom sodišča bi bile očitno kršene njegove ustavne pravice iz čl. 2, 14 in 22 Ustave, kolikor bi sodišča razlagala določilo čl. 168/V ZIZ na način, kot je to storilo sodišče prve stopnje v tem primeru, saj bi to po praksi Ustavnega sodišča RS pomenilo kršitev pravne zapovedi varnosti in jasnosti (določnosti) pravnih norm, kršitev načela zaupanja v pravo, načela enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic. Pritožba ni utemeljena. Po ugotovitvah, da tako iz dne 19.9.2001 na podlagi pravnomočne zamudne sodbe Okrožnega sodišča v C. z dne 1.6.2001, opr.št. ... (A1) vloženemu predlogu za izvršbo priloženega izpiska iz zemljiške knjige (A7), kot tudi vpogleda v zemljiško knjigo izhaja, da je pri nepremičnini, vpisani v vl.št. ... k.o. R. v., prodajo katere je upnik predlagal za poplačilo svoje denarne terjatve v višini 27,272.152,80 SIT s pripadki, vknjižena lastnina pravica na ime I. G., T. in p. d. d.d. C., in da iz temu predlogu priložene cit. sodbe (ki predstavlja tudi izvršilni naslov za predlagano izvršbo) ne izhaja dolžnikova lastninska pravica, zaradi česar le-ta ne predstavlja listine, primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice, in da bi se le-ta morala v primeru v predlogu za izvršbo zatrjevanega položaja iz čl. 168/V ZIZ glasiti tudi zoper imenovanega zemljiškoknjižnega lastnika te nepremičnine, je sodišče prve stopnje upnika z dne 31.5.2002 izdanim sklepom pozvalo, da predlog za izvršbo dopolni tako, da priloži listino, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice (čl. 168/III ZIZ), in ga hkrati opozorilo na pravne posledice opustitve naloženega ravnanja. Po prejemu cit. sklepa je upnik sodišču prve stopnje dne 13.6.2002 poslal (le) vlogo, v kateri je navedel, da je cit. pravnomočna sodba Okrožnega sodišča v C. "izvršilni naslov" tudi kar zadeva obveznost dolžnika, da pri nepremičninah, ki so predmet izvršbe, vpiše lastninsko pravico v svojo korist in da je ta del izreka cit. sodbe posledica v pravdnem postopku postavljenega zahtevka za vpis lastninske pravice na dolžnika v skladu z dol. čl. 168/V ZIZ, ki ga mora sodišče opraviti po uradni dolžnosti. Ker je prvostopno sodišče ocenilo, da predložena pravnomočna sodba ne predstavlja za vpis dolžnikove lastninske pravice primerne listine in ker upnik takšne listine ni predložil, temveč je vztrajal pri v predlogu za izvršbo podanih trditvah, da je že postopal po določilu čl. 168/V ZIZ in da je (bila prav) cit. pravnomočna sodba izdana na podlagi njegove tožbe, s katero je od toženca, sedaj dolžnika zahteval vpis lastninske pravice v svojo korist, je zato predlog za izvršbo zavrglo in odredilo izbris plombe. Na opisane procesne pomanjkljivosti predloga za izvršbo oprta izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje je po presoji pritožbenega sodišča pravilna in zakonita. Obvezna dodatna sestavina predloga za izvršbo na nepremičnino je dokaz o dolžnikovi lastninini, saj mora upnik takšnemu predlogu priložiti izpisek iz zemljiške knjige, iz katerega je razvidno, da je nepremičnina vpisana kot dolžnikova lastnina (čl. 168/I ZIZ). Če pa je lastninska pravica na nepremičnini vpisana na nekoga drugega (in ne na dolžnika), pa mora upnik predlogu za izvršbo na nepremičnino priložiti listino, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice v zemljiško knjigo; v takem primeru celo izvršilno sodišče po uradni dolžnosti poskrbi za vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi na dolžnika (čl. 168/III in IV ZIZ). Če pa upnik nima listine, primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice, pa lahko s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika (čl 168/V ZIZ). Po pravnomočnosti sklepa o vpisu se izvršilni postopek nadaljuje (čl. 168/VI ZIZ). Ker nepremičnina, na katero je predlagana predmetna izvršba, v zemljiški knjigi ni vpisana kot dolžnikova lastnina, bi moral upnik v skladu s cit. določilom 168/III ZIZ predlogu za izvršbo priložiti (tudi) za vpis dolžnikove lastninske pravice pri tej nepremičnini primerno listino, če pa le-te ne poseduje, pa bi moral skladno z določilom čl. 168/V ZIZ izkazati oz. pokazati ustrezne aktivnosti v smeri uveljavljanja pravice do vpisa te lastninske pravice na dolžnika s tožbo. Na podlagi določila čl. 21 Zakona o zemljiški knjigi (ZZK) se vknjižba (lastninske pravice) dovoli na podlagi javne ali zasebne listine (ki mora vsebovati veljaven pravni temelj). Predlogu za izvršbo priložena cit. pravomočna sodba Okrožnega sodišča v C., po kateri je toženec, sedaj dolžnik, med drugim dolžan v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Š. pri J. pri nepremičninah vl.št. ... k.o. R. v. vpisati lastninsko pravico v svojo korist (in tožniku, sedaj upniku izdati zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere bo pri teh nepremičninah mogoč zemljiškoknjižni vpis zastavne pravice v korist tožnika, sedaj upnika za terjatev po posojilni pogodbi z dne 30.6.1999 v višini 40,000.000,00 SIT z obrestmi; tč. 2 izreka), pa takšne (javne) listine, ki bi bila primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice na teh nepremičninah, kot je pravilno ugotovilo (že) sodišče prve stopnje, ne predstavlja, ker iz nje ne izhaja dolžnikova pridobitev lastninske pravice na teh nepremičninah (od zemljiškoknjižnega lastnika) oz. z njo ni bilo odločeno o dolžnikovi pridobitvi lastninske pravice na teh nepremičninah. Če bi bilo z njo odločeno (tudi) o pridobitvi dolžnikove lastninske pravice na njih, potem dolžniku ne bi bilo naloženo, da mora pri njih vpisati lastninsko pravico v svojo korist. (Javne ali zasebne) listine, ki bi bila oz. je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice upnik torej ni predložil niti v postavljenem roku za dopolnitev predloga za izvršbo. Ker tega upnik ni storil, tudi ni bilo odločeno o nobenem zemljiškoknjižnem vpisu, kot to pritožbeno zatrjuje upnik. Pač pa bi izvršilno sodišče po uradni dolžnosti poskrbelo oz. moralo poskrbeti za vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi na dolžnika le v primeru predložitve za vpis dolžnikove lastninske pravice primerne listine, kot to predpisuje določilo čl. 168/IV ZIZ. Smiselno uveljavljana absolutna bistvena kršitev določb izvršilnega postopka iz čl. 15 ZIZ v zvezi s čl. 339/II, tč. 4 ZPP, tako ni podana. Ker pa upnik, kot je poudarjal tudi v pritožbi, ni imel oz. nima listine, primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice pri teh nepremičninah, bi moral, kot je bilo že poudarjeno, pokazati ustrezne aktivnosti v smeri vložitve tožbe za vpis te pravice na dolžnika. Upnik je sicer zatrjeval, tudi sedaj v pritožbi, da je takšno tožbo v skladu z določilom čl. 168/V ZIZ že vložil in da je (bila) na njeni podlagi izdana prav cit. pravnomočna sodba (ki je tudi izvršilni naslov za predlagano izvršbo), vendar se pritožbeno sodišče v celoti pridružuje prvostopnim ugotovitvam, da bi le-ta morala v tem primeru zajeti tudi zemljiškoknjižnega lastnika, ki pa sploh ni bil stranka tega pravdnega postopka. Čeprav upnik z zemljiškoknjižnim lastnikom ni bil v nobenem razmerju, bi moral tožbo po čl. 168/V ZIZ (bodisi na izstavitev oz. izročitev za vpis dolžnikove lastninske pravice primerne listine) vložiti tudi zoper njega, ker ima pravni interes, da se dolžnik vknjiži kot lastnik v zemljiško knjigo. Po iztožitvi listine doseže upnik položaj, kakršnega ureja določilo čl. 168/III in IV ZIZ. Pravno podlago za vložitev tožbe, s katero upnik zahteva vpis lastninske pravice na dolžnika tudi zoper zemljiškoknjižnega lastnika, čeprav z njim ni v nobenem pravnem razmerju, mu torej daje določilo čl. 168/V ZIZ (in ne predpisi s področja stvarnega oz. obligacijskega prava, kot pravilno ugotavlja tudi sam pritožnik). Ob tem velja opomniti na določilo čl. 17/I ZZK, po katerem je vpis dovoljen le zoper osebo, ki je ob času vložitve predloga ali uvedbe postopka po uradni dolžnosti že vpisana (torej zemljiškoknjižnega lastnika) ali pa se istočasno vknjiži pravica, glede katere se bo izvršil nov vpis. Ker upnik v sklepu z dne 31.5.2002 določenem roku ni postopal niti po določilu III. odst. 168. čl. ZIZ, torej ni predložil listine primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice pri nepremičninah, na katere je predlagana izvršba, niti po določilu V. odst. istega člena ZIZ, torej ni izkazal vložitev ustrezne tožbe za vpis te pravice na dolžnika oz. ustrezne aktivnosti v tej smeri, je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju predloga za izvršbo ter njegova posledična odredba izbrisa plombe Dn.št. ..., pravilna ter zakonita (čl. 15 ZIZ v zvezi s čl. 108/IV ZPP) in tudi ni obremenjena s kršitvijo ustavnih pravic iz čl. 2, 4 in 22 Ustave RS. Upnikovo pritožbo je bilo zato treba zavrniti kot neutemeljeno in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrditi (čl. 15 ZIZ v zv. s čl. 365/tč. 2, 366 in 353 ZPP). Zaradi pritožbenega neuspeha je upnik dolžan sam trpeti stroške tega pritožbenega postopka (čl. 15 ZIZ v zv. s čl. 165/I in 154/I ZPP).