Jedro

Ugovor zoper sodbo o kaznovalnem nalogu je posebno pravno sredstvo, ki ga imata samo obdolženec in zagovornik, ne pa tudi oškodovanec.

Izrek

Pritožba oškodovanca V.V. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo ugovor oškodovanca, ki ga je podal zoper sodbo o kaznovalnem nalogu Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu II K 57308/2018 z dne 17. 12. 2018, s katerim je spoznalo obdolžence B.T., U.L. in L.V. za krive storitve kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po drugem v zvezi s prvim odstavkom 122. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1 in jim izreklo pogojno obsodbo, v kateri je vsakemu posebej določilo kazen dva meseca zapora, ki ne bo izrečena, če v preizkusni dobi enega leta ne bodo storili novega kaznivega dejanja.

2. Zoper tak sklep se je z laično pritožbo pritožil oškodovanec. V pritožbi izraža nestrinjanje z odločitvijo sodišča prve stopnje ter obrazloži odnos obdolžencev do njega v obravnavani zadevi in tudi sicer pritožbenemu sodišču smiselno predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno in zakonito, ko je oškodovančev ugovor zoper sodbo o kaznovalnem nalogu na podlagi določb 445.č člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi z drugim odstavkom 375. člena ZKP zavrglo kot nedovoljen. Drugi odstavek 445.č člena ZKP izrecno določa, da zoper sodbo o kaznovalnem nalogu lahko vložita ugovor le obdolženec in njegov zagovornik. To pomeni, da je ugovor zoper sodbo o kaznovalnem nalogu posebno pravno sredstvo, ki ga torej imata samo obdolženec in zagovornik, ne pa tudi oškodovanec.

5. Sklep pritožbenega sodišča temelji na določbi tretjega odstavka 402. člena ZKP.