U-I-255/97

22. 4. 1999

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Boštjana Bajca iz Maribora, ki ga zastopa Mitja Stupan, odvetnik v Ljubljani, na seji dne 22. aprila 1999

s k l e n i l o :

Pobuda za oceno ustavnosti Statuta Študentske organizacije Univerze v Mariboru (Uradni list RS, št. 42/97) in Odloka o volitvah poslancev v Študentski parlament Študentske organizacije v Mariboru (Študentski Uradni list z dne 16. 6. 1997) se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pobudnik, ki se izkaže kot študent Univerze v Mariboru, izpodbija Statut Študentske organizacije Univerze v Mariboru (v nadaljevanju: Statut) ter njen Odlok o volitvah poslancev v Študentski parlament Študentske organizacije (v nadaljevanju: Odlok); obema očita pravno praznino, ki jo vidi v tem, da ne predpisujeta (ali vsaj ne zadovoljivo) možnosti nadzora volilcev nad delom volilnih organov. Konkretno zato napada 20. člen Statuta in 14. člen Odloka, ki sicer urejata institut opazovalcev, ki nadzorujejo potek volitev, vendar te opazovalce imenuje volilna komisija in potemtakem po njegovem mnenju ne morejo nadzorovati njenega dela. V taki ureditvi - oziroma pomanjkanju ureditve - vidi pobudnik kršitev volilne pravice (43. člen Ustave), pravice do sodelovanja v upravljanju (44. člen Ustave) in kršitev ustavnega načela, da je Slovenija demokratična država (1. člen Ustave). Sklicuje se namreč na javna pooblastila, ki jih Zakon o skupnosti študentov (Uradni list RS, št. 38/94 - v nadaljevanju: ZSŠ) pripisuje študentski organizaciji; s tem utemeljuje tudi svoj pravni interes za vložitev pobude. Predlaga ugotovitev, da ni v skladu z Ustavo, ker izpodbijana akta ne urejata možnosti nadzora volilcev nad delovanjem volilnih organov, tudi volilne komisije.

2.Študentska organizacija Univerze v Mariboru (v nadaljevanju: ŠOUM), pozvana v smislu prvega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS), predvsem oporeka, da bi imela lastnost pravne osebe in da bi imela javna pooblastila, opozarja pa na svojo avtonomnost in da bi imel pobudnik znotraj te dovolj možnosti predlagati spremembe ali dopolnitve volilnega sistema, še prej pa uveljaviti tiste možnosti nadzora volilcev, ki jih splošni akti ŠOUM že urejajo.

B.

3.ŠOUM je pravna oseba. To jasno izhaja iz šestega odstavka 3. člena ZSŠ. Iz njegovega 5. člena in drugih pa izhaja tudi, da ima javna pooblastila; ni bistveno, da se ta javnost pretežno omejuje na študentske kroge. ŠOUM je avtonomna organizacija, kar pa je, še posebej zaradi javnih pooblastil, ki so ji dana, ne odvezuje od spoštovanja Ustave in zakona.

Statut je dokument, s katerim so med drugim urejene vsebine in postopki, ki ta pooblastila organizacije udejanjajo in med drugim tudi določajo položaj in možnosti študenta kot - po določbi 3. člena ZSŠ - člana študentske organizacije.

4.Izpodbijani Odlok, gledan v celoti, pa ureja volitve v Študentski parlament, ki je najvišji predstavniški organ ŠOUM. Čeprav je to avtonomna organizacija, kar izhaja že iz 68. člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 67/93 - ZVis), bi zato morebitna nedemokratičnost ureditve volitev - in morebitna neskladnost te ureditve z zakonskimi predpisi - lahko bolj ali manj neposredno vplivala na izvrševanje javnih pooblastil te organizacije. Zato Ustavno sodišče pobude za oceno ustavnosti obeh izpodbijanih aktov ni zavrglo.

5.V postopku preizkusa pobude pa se je pokazalo, da jo je treba zavrniti, ker očitno ni utemeljena.

6.Izpodbijani 20. člen Statuta določa, da "volitve nadzorujejo opazovalci" in da "opazovalce imenuje volilna komisija". S tem je določen inštitut nadzora nad volitvami oziroma nad delom volilnih organov, kakršnega zakoni, ki urejajo volitve v Državni zbor, Državni svet, volitve Predsednika Republike in lokalne volitve ne poznajo (predstavniki in zaupniki kandidatov in list kandidatov imajo, kot pove že ime, v temelju drugačno vlogo: niso nadzorni organi volivcev). Odlok v členih 14 do 16 podrobneje ureja inštitut opazovalcev in med drugim izrecno določa, da kontrolirajo tudi delo volilne komisije.

7.Stališče pobudnika, da bi Statut moral v omenjeni določbi (ali sicer) normirati prav neodvisnost opazovalcev od volilne komisije in s tem - ali morda kako drugače - možnost volilcev, da (posredno) nadzorujejo delo volilnih organov, morda res vodi k poglabljanju demokratičnosti volitev; v oceno izvedljivosti, racionalnosti in priporočljivosti take zamisli se Ustavno sodišče ne spušča. Prav tako se ne spušča v oceno, koliko je pobudnikov očitek obema aktoma utemeljen ali neutemeljen že spričo določb o opazovalcih, ki jih vsebujeta.

8.Niti v besedilu Ustave niti v primerjanju z volilno zakonodajo pa ni opore za stališče, da bi zaradi načela demokratičnosti bilo treba v obeh aktih urediti prav tako obliko oziroma stopnjo nadzora volilcev nad delom volilnih organov, kot to zatrjuje oziroma sugerira pobudnik, in celo tudi ne, da bi bilo ustavno načelo demokratičnosti kršeno, če v obeh aktih tak poseben nadzor sploh ne bi bil urejen. Sugerirana ureditev po presoji Ustavnega sodišča ne more biti pogoj za demokratičnost volilnega postopka.

9.Volilna pravica (43. člen Ustave) je po svoji naravi taka pravica, da je način njenega uresničevanja treba predpisati z zakonom. Za pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev (44. člen Ustave) že ustavna določba pove, da jo državljan uresničuje v skladu z zakonom. Ti pravici bi torej lahko bili z izpodbijanima aktoma kršeni, če bi bile kršene hkrati tudi zakonske določbe, ki bi ukazovale predpisovanje nadzora volilcev nad delom volilnih organov. Takih zakonskih določb ni in jih tudi pobudnik ne zatrjuje in ne navaja.

C.

10.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, dr. Miroslava Geč - Korošec, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam - Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k :

Franc Testen