Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je razsodilo: "I. Ugotovi se, da je bila med tožečo stranko in toženo stranko na temelju ponudbe tožene stranke za prodajo kmetijskih zemljišč pri Upravni enoti Šentjur pri Celju z dne 2. 10. 2020 in izjave o sprejemu te ponudbe tožeče stranke z dne 1. 11. 2020, sklenjena prodajna pogodba, s katero je tožena stranka kot prodajalec tožeči stranki kot kupcu prodala nepremičnine parc. št. 162, 60, 61, 286/3, 285, 271/1, 271/2, 272/1, 272/2, 272/3, 274, 275, 276/1, 276/2, 276/3, 279, 281, 283 in 284, vse k. o. ..., za skupno kupnino v višini 25.000,00 EUR. II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki izročiti naslednje notarsko overjeno zemljiškoknjižno dovolilo: A. A., stan. ..., EMŠO: ..., izrecno in nepogojno dovoljuje, da se pri njemu do celote lastnih nepremičnin parc. št. 162, 60, 61, 286/3, 285, 271/1, 271/2, 272/1, 272/2, 272/3, 274, 275, 276/1, 276/2, 276/3, 279, 281, 283 in 284, vseh k. o. ..., v zemljiški knjigi vknjiži lastninska pravica v korist osebe: B. B., stan. ..., EMŠO: ..., do celote nepremični, pod pogojem, da tožeča stranka hkrati plača toženi stranki znesek 25.000,00 EUR.III. Vsaka stranka krije svoje stroške postopka."

2.Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je še, da tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

3.Predlog za dopustitev revizije vlaga tožena stranka. Predlaga dopustitev naslednjih vprašanj:

v zvezi z zlorabo statusa kmeta oziroma s tem povezane predkupne pravice:

ali je sodišče v pravdnem postopku, ki se vodi zaradi izdaje zemljiškoknjižnega dovolila in v katerem kupec, ki je postopku pred upravno enoto uveljavljal status kmeta ter je imel zato prednost pred ostalimi ponudniki, neresnično trdil, da je plačal kupnino prodajalcu več mesecev pred vložitvijo tožbe, zaradi načela prirejenosti, ne more oziroma ne sme presojati, ali je kupec zlorabil status kmeta oziroma s tem povezano predkupno pravico ter je takšna presoja zgolj v domeni oziroma pristojnosti upravne enote, ki odloča o odobritvi posla;

ali je ugotavljanje zlorabe statusa kmeta oziroma s tem povezanje predkupne pravice omejeno samo na postopek odobritve pravnega posla, ki poteka pred upravno enoto in pravdna sodišča navedenega ne smejo ugotavljati zaradi načela prirejenosti;

ali gre za zlorabo statusa kmeta oziroma s tem povezane predkupne pravice, v primeru, da kupec, ki je kot kmet sprejel ponudbo po objavljeni ceni in je kot kmet uveljavljal predkupno pravico ter je imel zato prednost pred ostalimi ponudniki, nato prodajalcu ne želi plačati cene navedene v ponudbi, ampak neresnično očita prodajalcu, da je kupnino že v celoti plačal (kupec vloži tožbo, s katero od prodajalca zahteva izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila in v postopku predloži neresnični izjavi o domnevnem plačilu ter kupec o tem izpove več različnih verzij v postopku in celo nagovori priči, da o tem izpovedujeta) ter v postopku navede, da bo v primeru, da bo moral plačati kupnino za nepremičnine kot predmet ponudbe, isti znesek uveljavljal kot kupnino za druga zemljišča (stavbna in kmetijska) prodajalca, ki predstavljajo njegovo domačijo;

katero je relevantno časovno obdobje, glede katerega se presoja ali je s strani kupca prišlo do zlorabe statusa kmeta oziroma s tem povezane predkupne pravice in ali pride do zlorabe statusa kmeta oziroma predkupne pravice samo v primeru, da kupec, ki je kot kmet sprejel ponudbo po objavljeni ceni in je kot kmet uveljavljal predkupno pravico ter je imel zato prednost pred ostalimi ponudniki, že v sklenitveni fazi nima namena plačati celotne kupnine, ali pa pride do navedene zlorabe tudi v primeru, da se takšne namen izkaže v realizacijski fazi;

ali gre za zlorabo statusa kmeta v primeru, da kupec, ki je kot kmet sprejel ponudbo po objavljeni ceni in je kot kmet uveljavljal predkupno pravico ter je imel zato prednost pred ostalimi ponudniki, nato prodajalcu ne želi plačati cene navedene v ponudbi, ampak mu je pripravljen plačati nižjo ceno;

ali ima načelo pacta sunt servanda prednost pred odstopom, ki je posledica zlorabe statusa kmeta oziroma predkupne pravice, ki jo ta status omogoča;

v zvezi s prenehanjem pogodbe oziroma odstopom:

ali dejstvo, da sta prodajalec in kupec po odobritvi pravnega posla s strani upravne enote, izvedla sestanek, na katerem nista soglašala o višini kupnine za kmetijska zemljišča ter se nato razideta in sta nato prodajalec in kupec pasivna več kot osem mesecev, lahko potrjuje, da je prodajna pogodba za kmetijsko zemljišče konkludentno prenehala;

ali prodajna pogodba za kmetijsko zemljišče konkludentno preneha v primeru, ko kupec po odobritvi posla s strani pristojne upravne enote, pride na dom prodajalca in mu pojasni, da so kmetijska zemljišča vredna manj od vrednosti v ponudbi ter da je kupec pripravljen plačati samo 52 % ponudbene vrednosti na račun kupnine in se prodajalec s tem ne strinja ter se stranki nato razideta ter sta obe povsem pasivni več kot osem mesecev;

ali odstopna izjava od prodajne pogodbe za kmetijsko zemljišče, ki jo poda prodajalec kupcu, predstavlja enostransko izjavo volje, ki sama po sebi kot oblikovalno upravičenje povzroči prenehanje pogodbe in za njegovo uresničitev in učinkovanje ni potrebno sodno uveljavljanje;

ali ima odstopna izjava od prodajne pogodbe za kmetijsko zemljišče, ki jo poda prodajalec kupcu, kakšen učinek (npr. povzroči prenehanje prodajne pogodbe, morebitno odškodninsko odgovornost itd.), ali pa dobi takšna izjava učinek samo v primeru, da tako odloči sodišče;

ali mora kupec kmetijskega zemljišča, ki je zoper prodajalca vložil tožbo za izdajo zemljiškoknjižnega dovolila in je v postopku neutemeljeno zatrjeval, da je kupnino v celoti plačal, predlagati kakšen tožbeni zahtevek glede neutemeljenosti oziroma nezakonitosti odstopa od prodajne pogodbe oziroma sprožiti kakšen postopek s tem v zvezi v primeru, da med sodnim postopkom od prodajalca prejme izjavo o odstopu in kupec želi ohraniti prodajno pogodbo v veljavi kljub odstopni izjavi prodajalca;

ali sme sodišče pri presoji učinkovanja odstopa od prodajne pogodbe za kmetijsko zemljišče, pogojevati učinkovanje odstopa s tem, da bi prodajalec pred odstopom moral kupcu omogočiti dodaten rok za plačilo kupnine za nepremičnino, v primeru, ko kupec takšnega dodatnega roka ne zahteva (kupec v postopku celo navede, da bo v primeru, da bo moral plačati kupnino za nepremičnino, predmet ponudbe, isti znesek uveljavljal kot kupnino za druga zemljišča (stavbna in kmetijska) last prodajalca, ki predstavljajo njegovo domačijo), ter da kupec tako pred odstopom, kot tudi po odstopu izrecno navede, da je kupec prodajalcu že v celoti plačal kupnino;

ali se ravnanje kupca kmetijskega zemljišča, ki je dolžan prodajalcu plačati kupnino za nepremične, in kateri neutemeljeno očita prodajalcu, da je kupnino v celoti plačal (kupec vloži tožbo s katero od prodajalca zahteva izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila in v postopku predloži neresnični izjavi o domnevnem plačilu ter kupec o tem izpove več različnih verzij v postopku in celo nagovori priči, da o tem izpovedujeta), lahko šteje kot ravnanje iz katerega izhaja, da kupec svoje obveznosti niti v dodatnem roku ne bo izpolnil;

ali lahko prodajalec kmetijskega zemljišča, ki mu kupec, kateri bi moral plačati kupnino za nepremične, neresnično očita, da je kupnino v celoti plačal (kupec vloži tožbo, s katero od prodajalca zahteva izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila in v postopku predloži neresnični izjavi o domnevnem plačilu ter kupec o tem izpove več različnih verzij v postopku in celo nagovori priči, da o tem izpovedujeta) odstopi od pogodbe brez naknadnega roka (106. člen OZ);

ali lahko sodišče pri uporabi 106. člena OZ, pogoje za odstop razlaga tako, da je prodajalčev odstop od prodajne pogodbe za kmetijsko zemljišče brez dodatnega roka upravičen samo v primeru, da bi bila izpolnitev prodajalčeve terjatve v tolikšni meri ogrožena, da bi bilo neupravičeno od njega zahtevati, da postopa skladno s preostalimi določbami OZ in podeli tožniku ustrezen dodatni rok za plačilo kupnine? Kje je določen standard ogroženosti izpolnitve oziroma kaj ga določa in ali je takšen standard sploh mogoče doseči, glede na to, da lahko sodišče v vseh primerih neplačila kupnine (tako v tistih, ko kupec navaja, da je že plačal kupnino, kot tudi v tistih, ko navaja, da je ne bo plačal oziroma, da bo znesek kupnine uveljavljal kot kupnino za druga zemljišča (stavbna in kmetijska) last prodajalca, ki predstavljajo njegovo domačijo) s sodbo odpravi negotovost in določi sočasno izpolnitev;

ali lahko sodišče pri uporabi 106. člena OZ pogoje za odstop od pogodbe brez dodatnega roka razlaga tako, da poleg zakonskega pogoja, da iz dolžnikovega ravnanja izhaja, da obveznosti ne bo izpolnil, postavi še dodatni pogoj, da negotovosti izpolnitve ni mogoče odpraviti s sodno odločbo;

ali je nična prodajna pogodba, na podlagi katere kupec kmetijskega zemljišča želi postati lastnik brez, da bi plačal prodajalcu (starejšemu upokojencu) kupnino ter želi prodajno pogodbo realizirati na takšen način, da zoper prodajalca vloži tožbo, v kateri neresnično zatrjuje plačilo celotne kupnine in zahteva izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila ter v postopku navede, da bo v primeru, da bo prodajalec moral kupnino plačati, isti znesek uveljavljal kot kupnino za druga zemljišča (stavbna in kmetijska) last prodajalca, ki predstavljajo njegovo domačijo.

4.Predlog ni utemeljen.

5.Vrhovno sodišče zaradi svoje precedenčne vloge na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

6.Vrhovno sodišče je ocenilo, da v obravnavani zadevi zahteve iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjene, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).