Jedro

Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrženju ugovora oprlo na stališče, da je bil ta vložen preuranjeno, v času, ko dolžnik ni imel pravice do vložitve ugovora, saj je dolžnik ugovor vložil potem, ko se je s sklepom sodišča seznanil na drug način in ne z veljavno vročitvijo. Takšno stališče je napačno in temelji na zmotni uporabi določbe četrtega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ, na podlagi katere ugovor ni dovoljen, če ga je vložila oseba, ki ni imela te pravice. Obstoj pravice hipotekarnega dolžnika do vložitve ugovora zoper sklep o spremembi upnika ni odvisen od tega, ali mu je bil izpodbijani sklep pred vložitvijo ugovora vročen na predpisan način, ampak od tega, ali je podana njegova procesna legitimacija za vložitev ugovora. Ta pa izhaja neposredno iz določbe drugega odstavka 56.a člena ZIZ. Hipotekarni dolžnik je za vložitev ugovora zoper sklep o spremembi upnika tako procesno legitimiran že vse od njegove izdaje. Vprašanje, ali in kdaj je bil sklep hipotekarnemu dolžniku pravilno vročen, je zato lahko relevantno zgolj za presojo pravočasnosti ugovora, ne pa tudi za presojo obstoja njegove pravice do ugovora.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo ugovor hipotekarnega dolžnika zoper sklep o spremembi upnika z dne 15. 9. 2020. 2. Zoper tako odločitev se je hipotekarni dolžnik pravočasno pritožil in navedel, da odločitev sodišča prve stopnje o tem, da je njegovo pravno sredstvo nedopustno, ker ob vložitvi še ni prejel sklepa, ki ga izpodbija, krši njegovo pravico do pravnega sredstva, zagotovljeno z Ustavo RS. V pritožbi je podrobno pojasnil predhodni potek postopka in okoliščine v zvezi z najetjem kredita, ki se izterjuje v obravnavani zadevi, ter njegovo razmerje z dolžnico, ki naj bi zlorabila njegovo slabo zdravstveno stanje. Prav tako je podal navedbe v smeri nasprotovanja odločitvi o spremembi upnika. Opozoril je, da je nepremičnina, ki je predmet izvršbe, njegov dom, izvršbo pa je treba ustaviti zaradi nesorazmernosti dolgov z vrednostjo nepremičnine. Trdil je, da ni bil izveden pošten izvršilni postopek, saj ni bilo izvedenega javnega in neposrednega obravnavanja zadeve, ki ga zahtevata Ustava RS in Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). Povzel je vsebino več členov Ustave RS in EKČP ter navedel odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice, ki so po njegovem mnenju bistvene za odločitev o zadevi. Sodišču druge stopnje je predlagal, da pritožbi v celoti ugodi. Pritožbenih stroškov ni priglasil. 3. Upnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje s sklepom I 20/2017 z dne 21. 10. 2019 sklenilo, da je izvršilni postopek v delu, ki se nanaša na hipotekarnega dolžnika A. A., prekinjen z dnem 18. 9. 2019. S sklepom z dne 15. 9. 2020 je nato odločilo, da namesto obstoječega upnika A. d.d. v postopek vstopi nov upnik B. d.o.o. Tega sklepa hipotekarnemu dolžniku ob izdaji ni vročilo, saj je bil postopek zoper njega prekinjen. Hipotekarni dolžnik je kljub temu 13. 11. 2020 vložil vlogo, ki jo je naslovil kot pritožbo zoper sklep I 20/2017 Okrajnega sodišča na Ptuju z dne 15. 9. 2020. Sodišče prve stopnje je nato s sklepom I 20/2017 z dne 25. 8. 2021 postopek zoper hipotekarnega dolžnika z dnem 9. 7. 2021 nadaljevalo in mu hkrati s tem sklepom 31. 8. 2021 vročilo še sklep o spremembi upnika z dne 15. 9. 2020. Po napotilu Višjega sodišča v Mariboru, da je treba vlogo dolžnika, naslovljeno kot pritožbo, obravnavati kot ugovor zoper sklep o spremembi upnika po drugem odstavku 56.a člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), pa je z izpodbijanim sklepom ugovor hipotekarnega dolžnika zoper sklep z dne 15. 9. 2020 zavrglo.

6. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje odločitev o zavrženju ugovora oprlo na stališče, da je bil ta vložen preuranjeno, v času, ko dolžnik ni imel pravice do vložitve ugovora, saj je dolžnik ugovor vložil potem, ko se je s sklepom sodišča seznanil na drug način in ne z veljavno vročitvijo. Po mnenju sodišča prve stopnje zoper nevročeno sodno pisanje, s katerim se je dolžnik seznanil na drug način, ni dopustno vložiti pravnega sredstva, dolžnik pa pravico do vložitve pravnega sredstva pridobi šele z vročitvijo sklepa.

7. Takšno stališče je napačno in temelji na zmotni uporabi določbe četrtega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ, na podlagi katere ugovor ni dovoljen, če ga je vložila oseba, ki ni imela te pravice. Obstoj pravice hipotekarnega dolžnika do vložitve ugovora zoper sklep o spremembi upnika ni odvisen od tega, ali mu je bil izpodbijani sklep pred vložitvijo ugovora vročen na predpisan način, ampak od tega, ali je podana njegova procesna legitimacija za vložitev ugovora. Ta pa izhaja neposredno iz določbe drugega odstavka 56.a člena ZIZ. Hipotekarni dolžnik je za vložitev ugovora zoper sklep o spremembi upnika tako procesno legitimiran že vse od njegove izdaje. Vprašanje, ali in kdaj je bil sklep hipotekarnemu dolžniku pravilno vročen, je zato lahko relevantno zgolj za presojo pravočasnosti ugovora, ne pa tudi za presojo obstoja njegove pravice do ugovora. Glede na to, da je hipotekarni dolžnik, ki se je z izpodbijanim sklepom še pred formalno opravljeno osebno vročitvijo očitno seznanil na drug način, ugovor vložil v času, ko je bil postopek zoper njega prekinjen, in še preden mu je bil po nadaljevanju prekinjenega postopka sklep vročen skladno s pravili ZPP, pa je bil ugovor očitno vložen tudi pravočasno, tj. pred iztekom 8 dnevnega roka za ugovor, ki je začel teči z vročitvijo sklepa (tj. 31. 8. 2021).

8. Ker je torej sodišče prve stopnje odločitev o zavrženju ugovora sprejelo ob zmotnem stališču, da hipotekarni dolžnik ni imel pravice do vložitve ugovora in da ugovor posledično ni dovoljen, je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V tem bo moralo ponovno odločiti o ugovoru zoper sklep o spremembi upnika, pri tem pa izhajati iz predpostavk, da je ugovor vložila oseba, ki ima to pravico, in da je ugovor pravočasen. Če bo sodišče prve stopnje ugotovilo, da so za obravnavo ugovora izpolnjene tudi druge procesne predpostavke, prav tako pa tudi pogoji za vročitev ugovora v odgovor upniku (57. člen ZIZ v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 53. člena ZIZ) pa bo moralo pred vsebinsko odločitvijo o ugovoru tega z ustreznim pravnim poukom vročiti še v odgovor upniku.