Jedro

V tej zadevi je sporno, ali je bil tožnik v spornem obdobju začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe pri delu. V izvedenskem mnenju, ki ga je pridobilo sodišče prve stopnje, je imelo dovolj strokovne objektivne podlage za zaključek, da tožbeni zahtevek ni utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da se odpravita dokončna odločba tožene stranke z dne 19. 4. 2016 št. ... in odločba tožene stranke z dne 24. 3. 2016 št. .... in se ugotovi, da je od 1. 2. 2016 do 6. 3. 2016 začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe pri delu in je za to obdobje utemeljen poln bolniški stalež za nazaj. Obenem je sklenilo, da tožnik sam krije svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) in prvega odstavka 339. člena, ki so vplivale na pravilnost in zakonitost sodbe, nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je bil zaradi nezmožnosti za delo v posledici prometne nesreče z dne 2. 10. 2015 v bolniškem staležu pred spornim obdobjem od dne 2. 10. 2015 do 31. 1. 2016 in tudi po spornem obdobju od 7. 3. 2016 dalje, v bolniškem staležu pa je še vedno. Pri osebnem zdravniku se je zaradi urejanja nadaljevanja bolniškega staleža zglasil dne 29. 1. 2016, to je pred iztekom odobrenega bolniškega staleža, ko mu je tudi izročil izvid kirurga z dne 27. 1. 2016. Izvedenec je na podlagi izvida kirurga z dne 27. 1. 2016 po opravljenem RTG slikanju ugotovil, da so pri tožniku v ospredju predvsem degenerativne spremembe na ledveni hrbtenici, saj so vidni ventralni osteofiti na nivoju L2 - L3 in L3 - L4, ki so se ob poškodbi reakutizirale, ni pa bilo travmatskih sprememb in posedanja vretenc, kar bi kazalo na morebitni zlom. Izvedenec je zgolj na podlagi navedenega izvida podal mnenje, da ob pregledu dne 27. 1. 2016 ni kazal takih zdravstvenih okvar, da od 1. 2. 2016 do 6. 3. 2016 ne bi bil zmožen opravljati svojega dela po pogodbi o zaposlitvi in izjavi o varnosti z oceno tveganja. Izvedenec je takšno mnenje podal kljub temu, da diagnostika pri njemu ni bila izpolnjena, saj MR preiskave ni bilo mogoče opraviti zaradi tujka, ki ga ima v stegnu. MR preiskava bi lahko natančno definirala, ali ima poškodovan predel ledvene hrbtenice, kar je potrdil tudi izvedenec. Meni tudi, da pri podaji mnenja izvedenec ni upošteval tožnikovega dejanskega dela, ki ga je opravljal vse do prometne nesreče dne 2. 10. 2015. Prav tako je sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je kljub vnaprejšnjemu opravičilu tožnika zaradi zdravstvenih težav opravilo zadnji narok za glavno obravnavo brez navzočnosti tožnika in na njem izvedlo dokaze z zaslišanjem izvedenca o podanih tožnikovih pripombah. Izvedenec je na navedeni obravnavi v nasprotju s trditvami tožnika izpovedal, da tožnik ni sledil navodilom zdravnika in ni jemal zdravila. Zaradi navedene bistvene kršitve določb pravdnega postopka tožniku ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Prav tako je sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ker ni ugodilo dokaznemu predlogu tožnika in postavilo drugega izvedenca medicinske stroke, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe. Sodišče je namreč oprlo sodbo na izvedensko mnenje, ki je bilo podano brez izpeljane diagnostike. Dodatno navaja, da glede na dejstvo, da je bil v posledici navedene poškodbe v bolniškem staležu pred spornim obdobjem od dne 2. 10. 2015 do 31. 1. 2016 in tudi po spornem obdobju od dne 7. 3. 2016 dalje in je v bolniškem staležu še vedno, bi bil logično pravilen zaključek, da je bolniški stalež indiciran tudi za sporno obdobje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti do očitanih kršitev.

5. Pritožba neutemeljeno uveljavlja kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker naj bi bila tožniku odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem s tem, da ni preložilo naroka za glavno obravnavo, kljub vnaprejšnjemu opravičilu tožnika zaradi zdravstvenih težav.

6. Po 115. členu ZPP lahko sodišče preloži narok, če je to potrebno za izvedbo dokazov, ali če so za to drugi upravičeni razlogi. Če stranka, zakoniti zastopnik, pooblaščenec, priča ali izvedenec ne pride na narok zaradi zdravstvenih razlogov, lahko sodišče narok preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter ji onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Oseba mora predložiti zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. V obravnavanem primeru je tožnik na dan glavne obravnave 20. 10. 2017 ob 9:32 po elektronski pošti sodišču sporočil, da se obravnave ob 13.10 ne more udeležiti zaradi zdravstvenega stanja. Priložil je potrdilo Zdravstvenega doma A. in navedel, da je zaradi bolečin njegovo gibanje omejeno in mu onemogočajo prihod na obravnavo, s predlogom, da sodišče opraviči njegov izostanek. Kot izhaja iz zapisnika z glavne obravnave, je sodišče prve stopnje narok v odsotnosti tožnika opravilo, ker ni predlagal, da se narok preloži, ampak zgolj, da se opraviči izostanek. Za preložitev naroka namreč ne zadostuje, da stranka opraviči svoj izostanek, pač pa mora imeti tudi opravičljiv razlog za izostanek. Iz potrdila, ki ga je tožnik predložil, ne izhaja, da bi bilo zaradi bolečin tožnikovo gibanje omejeno in da mu onemogočajo prihod na obravnavo. Bolečine v križu, brez nevroloških izpadov in dobljeni terapiji Ketonala, same po sebi še ne predstavljajo opravičljivega razloga za izostanek z naroka. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je kljub odsotnosti tožnika opravilo narok in izvedlo dokaze in zaslišalo izvedenca v zvezi s tožnikovimi pripombami na podano izvedensko mnenje.

7. Podana pa tudi ni kršitev po prvem odstavku 339. člena ZPP, saj ni bila kršena določba 254. člena ZPP. Po tej določbi se zahteva mnenje drugega izvedenca, če je mnenje izvedenca nejasno, nepopolno ali pa samo s seboj ali z raziskanimi okoliščinami v nasprotju, te pomanjkljivosti pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem izvedenca. V konkretnem primeru ni šlo za nobeno od takšnih stanj, saj izvedensko mnenje ni bilo nejasno, nepopolno ali pa samo s seboj ali z raziskanimi okoliščinami v nasprotju. Zgolj dejstvo, da se tožnik z mnenjem izvedenca ni strinjal, pa še ne predstavlja razloga za pridobitev mnenja drugega izvedenca.

8. V tem postopku je sodišče prve stopnje v skladu z določbo 81. člena v zvezi s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženca z dne 19. 4. 2016, s katero je zavrnil tožnikovo pritožbo, vloženo zoper odločbo imenovanega zdravnika z dne 24. 3. 2016. S slednjo je odločil, da tožnikov polni bolniški stalež za nazaj od 1. 2. 2016 do 6. 3. 2016 ni utemeljen. V tej zadevi je sporno, ali je bil tožnik od 1. 2. 2016 do 6. 3. 2016 začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe pri delu.

9. V izvedenskem mnenju, ki ga je pridobilo sodišče prve stopnje, je imelo dovolj strokovne objektivne podlage za zaključek, da tožnikov tožbeni zahtevek ni utemeljen. Izvedenec je pojasnil, zakaj ni bila diagnostika izpeljana, in sicer zato, ker MR preiskave ni bilo mogoče opraviti zaradi kovinskega tujka, ki ga ima tožnik v stegnu in ga kirurgi nočejo odstraniti, saj bi povzročili s tem večjo škodo. Sicer pa bi MR preiskava ledvene hrbtenice pokazala, ali je ta predel poškodovan, oziroma če je okvara zdravja taka, da bi bila potrebna operacija. Pri tožniku pa je bila opravljena RTG preiskava, ki je pokazala le degenerativne spremembe in ni objektivnega dokaza, da bi imel tožnik take bolečine, da bi bil začasno nezmožen za delo oziroma je izvedenec ugotovil, da je bil tožnik zmožen za opravljanje svojega dela po pogodbi o zaposlitvi. V izvidu z dne 27. 1. 2016 je opisana zadovoljiva gibljivost, težave z vratno hrbtenico pa so bile minimalne. Še vedno so bili vidni ventralni osteofiti v nivoju L2 - L3 in L3 - L4, ni pa bilo nobenih travmatskih sprememb in nobenega posedanja vretenc, kar bi kazalo na morebitni zlom. V zvezi s kostnimi osteofiti je izvedenec pojasnil, da gre za kostne izrastke, ki na sprednji strani hrbtenice ne izvajajo pritiskov na živčne strukture in ne morejo delati težav. So le odgovor na obrabne spremembe medvretenčnih ploščic in pomenijo pozitivno posledico v strukturi obrabljene hrbtenice. Izvedenec je dodatno ugotovil, da tožnik ni jemal zdravila Naprosyn in kot je preveril, v januarju 2016 za tožnika tudi ni bil za to zdravilo izdan recept. Prav tako tožnik ni izvedel fizioterapije, čeprav je kirurg za to izdal delovni nalog.

10. Nasprotnega v zvezi s temi ugotovitvami izvedenca, tudi pritožba ne navaja, da je v tem obdobju jemal navedeno zdravilo in da bi bil v januarju 2016 zanj izdan recept, in prav tako ne navaja, da je opravil fizikalno terapijo. Bolniški stalež pomeni začasno nezmožnost za delo zaradi poškodbe ali bolezni in je pogojena z medicinskimi razlogi. Ker gre v sporni zadevi za začasno nezmožnost za delo (in ne za trajno nezmožnost za delo), dejstvo, da je bil tožnik pred spornim obdobjem in po spornem obdobju v bolniškem staležu, ne pomeni samo po sebi, da je bil začasno nezmožen za delo tudi v obdobju od 1. 2. 2016. do 6. 3. 2016, če za to obdobje ni izkazanega takšnega zdravstvenega stanja, ki bi pogojevalo bolniški stalež. Izvedenec je prav to vprašanje presojal na podlagi medicinske dokumentacije in izvidov in podal svojo strokovno oceno o tem, ali so podani medicinski razlogi za bolniški stalež. Razen tega iz listinske dokumentacije izhaja, da je tožnik od 7. 3. 2016 v bolniškem staležu zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja, torej ne zaradi stanja ugotovljenega do 7. 3. oziroma 6. 3. 2016. Poleg tega je bilo do 1. 2. 2016 že pravnomočno ugotovljeno, da je bil tožnik zmožen za delo, tako da je bilo vprašanje začasne nezmožnosti za delo lahko kvečjemu od 2. 2. 2016 dalje. Ker pa je bilo ugotovljeno, da v spornem obdobju, ki vključuje tudi datum 2. 2. 2016, pri tožniku zdravstveno stanje takšno, da je bil zmožen za delo po pogodbi o zaposlitvi, je sodišče prve stopnje pravilno tožnikov tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožnik se neutemeljeno sklicuje na to, da izvedenec ni upošteval njegovega dejanskega dela, ki ga je opravljal do prometne nesreče 2. 10. 2015, pri čemer tega, katera druga dela od tistih, ki so navedena v pogodbi o zaposlitvi, je opravljal, niti ne navaja.

11. Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, izpodbijana sodba pa pravilna in zakonita, je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo na podlagi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.