Jedro

Trditve dolžnikov o tem, da so po prvi cenitvi v nepremičnino vlagali, kar so dokazovali s cenitvijo izvedenke, niso zadoščale za verjeten izkaz o tem, da se je vrednost nepremičnine precej spremenila.

Izrek

Pritožbe se zavrnejo in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožniki sami nosijo stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog dolžnikov, da se določi višja vrednost nepremičnine, ki so ga dolžniki vložili v skladu z določbo četrtega odstavka 178. člena ZIZ. V obrazložitvi sklepa je sodišče navedlo, da dolžniki s predložitvijo mnenja sodne cenilke o tržni vrednosti nepremičnine niso verjetno izkazali, da se je vrednost nepremičnine od prejšnje ugotovitve vrednosti do dneva prodaje precej spremenila. Dolžniki so namreč uveljavljali le določena vlaganja. Iz mnenja, ki so ga predložili izhaja, da je izvedenka ocenila vrednost dodatnih investicij na objektu po 6. maju 2010, ko je bilo že narejeno cenitveno poročilo. Izvedenka je res ocenila dodatna dela na 4.278,00 EUR, vendar sodišče temu mnenju ni sledilo, ker je štelo, da je izvedenka izdelala mnenje na podlagi navedb dolžnikov, ne pa drugih dokazov. Sodišče je še zaključilo, da dolžniki z obrazloženo primerjavo s prejšnjo cenitvijo niso izkazali, da je prav v tem obdobju zaradi določenih okoliščin prišlo do bistvene spremembe tržne vrednosti nepremičnine.

Dolžniki so se zoper sklep pravočasno pritožili in sodišču očitajo napačne zaključke v delu, ko je sodišče navedlo, da ni moglo slediti izvedenki zato, ker je bilo cenitveno poročilo napravljeno na podlagi navedb samih dolžnikov. Zato vztrajajo, da so bila na nepremičninah, ki so predmet prodaje v izvršilnem postopku izvedena vlaganja v navedeni višini, zato bi sodišče moralo nepremičnino na novo oceniti. Predlagajo, da se pritožbi ugodi in da se sklep razveljavi.

Pritožba ni utemeljena.

V tem izvršilnem postopku je sodišče prve stopnje z odredbo z dne 22. 7. 2013 odredilo prodajo na prvi ustni javni dražbi, ki naj bi se opravila 11. 9. 2013. Ker so dolžniki z vlogo, poslano po elektronski poti 3. 9. 2013 vložili predlog za ugotovitev višje vrednosti nepremičnine, je sodišče prvo javno dražbo preklicalo. V predlogu za določitev višje vrednosti nepremičnine so dolžniki navajali, da se je vrednost nepremičnin v času od izdelave cenitve, ki je bila podlaga za izdajo sklepa precej spremenila, ker so bila na obravnavanih nepremičninah izvedena določena vlaganja, izvedenka in cenilka za gradbeništvo M. R. pa je ta vlaganja ocenila na 4.278,00 EUR. V tem predlogu še navajajo, da je pred naslovnim sodiščem v teku nepravdni postopek zaradi določitve nujne poti, ki se vodi pod opr. št. N 11/2013, ki bo po njihovem pričakovanju kmalu zaključen. Tudi določitev nujne poti bo imela za posledico znatno povečanje vrednosti nepremičnin. Zato predlagajo, da se nepremičnine, ki bodo predmet prodaje na novo ocenijo, oziroma da sodišče ugotovi za 4.278,00 EUR višjo vrednost prodajanih nepremičnin.

Dolžniki so sicer zadostili formalnemu pogoju iz četrtega odstavka 178. člena ZIZ, saj so predlog za določitev vrednosti nepremičnine vložili najpozneje 8 dni pred prodajnim narokom, vendar pa je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da niso izpolnili druge pogoje za takšno določitev. Po četrtem odstavku 178. člena mora stranka s predložitvijo mnenja sodnega cenilca o tržni vrednosti nepremičnine verjetno izkazati, da se je vrednost nepremičnine od prejšnje ugotovitve vrednosti do dneva prodaje precej spremenila. Sodišče prve stopnje se je v obrazložitvi sklepa ukvarjalo predvsem z dokazno oceno cenitvenega poročila, ki so ga dolžniki predložili k svojemu predlogu, pravilno pa je v sklepu navedlo, da dolžniki niti s predloženim mnenjem niti s trditvami niso izkazali obrazloženo primerjavo s prejšnjo cenitvijo, pač pa so le zatrjevali določena vlaganja. Pogoj za določitev nove vrednosti nepremičnin v tej fazi postopka pa je ravno v verjetnem izkazu, da se je vrednost nepremičnine od prejšnje ugotovitve vrednosti do dneva prodaje precej spremenila. Trditve o tem, da so v nepremičnine vlagali pa ne zadoščajo za zaključke o tem, da se je vrednost nepremičnine povečala. Dolžniki se sklicujejo na mnenje izvedenke M. R., ki so ga tudi predložili, vendar iz tega mnenja izhaja le, da je poročilo narejeno z namenom ugotovitve vrednosti dodatnih investicij na objektih in na podlagi izjave solastnice, ni pa izvedenka ocenila vrednost celotne nepremičnine, ki se bo prodajala. Tako je izvedenka v tem poročilu v povzetku le navedla, da iz podatkov solastnice in na osnovi ugotovitev na terenu in oceni vrste in oceni izvedenih del ocenjuje, da je bilo po 6. maju 2010 izvedenih del v vrednosti 4.278,00 EUR. Niti iz trditev dolžnikov niti iz cenitve te izvedenke ne izhaja, da bi dolžniki za verjetno izkazali, da se je vrednost celotne nepremičnine od prejšnje ugotovitve precej spremenila, saj zgolj dejstvo vlaganja oziroma investicij v takšno nepremičnino ne pomenijo spremembo vrednosti le-te. Zato dolžniki v pritožbi neutemeljeno izpodbijajo zaključke sodišča prve stopnje, saj glede na določbo četrtega odstavka 178. člena ZIZ niso zadostili pogojem, ki so potrebni za novo oceno nepremičnine. Iz teh razlogov pritožba ni utemeljena in jo je bilo potrebno v skladu z določbo 2. točke prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožniki s pritožbo niso uspeli, zato sami nosijo stroške pritožbenega postopka (ZPP člen 165/I v zvezi s členom 154/I).