Jedro

V obravnavani zadevi je sporno zavrženje revidentkinega predloga za obnovo postopka, to pa ni spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti.

Vsebina obravnavane zadeve je presoja zakonitosti sklepa o zavrženju revidentkinega predloga za obnovo postopka po 9. točki 260. člena ZUP, končanega z odločbo ponudniku storitev informacijske družbe, v katerem je bila na podlagi tedaj veljavnega devetega odstavka 107. člena ZIS izdana odločba, s katero se (po drugih osebah) izvršuje odločba z dne 17. 8. 2006 o prepovedi prirejanja iger na srečo v RS (izvršilni naslov), ker revidentka ni sama izpolnila obveznosti, naloženih s tem izvršilnim naslovom.

Z vprašanji revidentka dejansko utemeljuje dovoljenost predloga za obnovo izvršilnega postopka (in posledično nepravilnost izpodbijane odločitve o zavrženju) s pravnim interesom, ki ga je nesporno imela v postopku, v katerem ji je bila (po njenem neupravičeno) izdana prepovedna odločba (izvršilni naslov). Zoper to odločbo je imela na voljo učinkovita pravna sredstva, v okviru katerih se je lahko sklicevala tudi na pravo EU. Če z njimi ni uspela ali jih sploh ni vložila, to ne pomeni, da ima (tudi) pravni interes sodelovati v postopku, v katerem je zavezanec, upoštevaje specifično situacijo, lahko le druga oseba (ponudnik storitev informacijske družbe).

Zelo hudih posledic, ki bi jih za revidentko imela v tem upravnem sporu izpodbijana odločitev o zavrženju predloga za obnovo postopka - in ne vse druge odločitve, povezane z dejstvom, da (je) revidentka prireja(la) igre na srečo brez koncesije Vlade RS - revidentka ni niti konkretno obrazložila, še manj pa izkazala.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (revidentka) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z vsemi tremi točkami drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša tudi stroške postopka.

2. Tožena stranka ni podala vsebinskega odgovora na revizijo.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentkino tožbo zoper sklep Republike Slovenije, Ministrstva za finance, Urada RS za nadzor prirejanja iger na srečo, št. 4613-134/2010/14 z dne 2. 4. 2012 (I. točka izreka sodbe), in odločilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (II. točka izreka sodbe). Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjski upravni organ na podlagi 267. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) revidentkin predlog za obnovo postopka (vložen iz razloga po 9. točki 260. člena ZUP), končanega s tam navedeno odločbo (izdano ponudniku storitev informacijske družbe), zavrgel, ker ga ni vložila upravičena oseba. Tožena stranka je z odločbo, št. 4613-246/2010/4 z dne 6. 6. 2012, revidentkino pritožbo zoper citirani sklep kot neutemeljeno zavrnila (1. točka izreka odločbe) in odločila, da v pritožbenem postopku niso nastali dodatni stroški (2. točka izreka odločbe).

5. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

6. Po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 EUR.

7. Za izraz denarne vrednosti gre le pri pravici do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjih) in pri obveznosti plačati določen znesek (enako Ustavno sodišče v sklepu U-I-117/09 z dne 28. 1. 2010). V obravnavani zadevi je sporno zavrženje revidentkinega predloga za obnovo postopka, to pa ni spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti.Na drugačno odločitev zato ne more vplivati navedba vrednosti spornega predmeta v tožbi in v reviziji (25.000 EUR) niti navedba, da so storitve spletnih iger na srečo, kakršne želi na svoji spletni strani ponujati tudi revidentka, hitro rastoča dejavnost, v okviru katere se obračajo zelo velike vsote denarja, čeprav zneska škode ne more določneje opredeliti, saj ji je že dalj časa onemogočeno nastopanje na slovenskem trgu. Takšno stališče je Vrhovno sodišče že sprejelo v številnih svojih odločbah (npr. X Ips 175/2011, X Ips 34/2012, X Ips 39/2012, X Ips 130/2013). Pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 zato ni izpolnjen.

8. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, na katero se sklicuje revidentka, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

9. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje. Če se revident sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč prve stopnje, na katere se sklicuje, pa mora reviziji priložiti.

10. Revizija po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 92/2010 z dne 22. 4. 2010 in X Ips 660/2008 z dne 14. 11. 2010) ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z jezikovno razlago zakonskega besedila. Pomembno pravno vprašanje je le tisto vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v konkretni zadevi.

11. Revidentka kot pomembna izpostavlja več pravnih vprašanj, o katerih, kot zatrjuje, Vrhovno sodišče še ni odločalo, in sicer: „1.) Ali je mogoče izvršitev odločbe zavrniti zaradi dejstva, da odločba nasprotuje določbam prava EU?, 2.) Ali je s sklepom ali odločbo, ki je namenjena izvršitvi odločbe, ki je v nasprotju s pravili prava EU, storjena samostojna kršitev pravil prava EU?, 3.) Ali je zoper odločbo ali sklep, ki nasprotuje odločbam prava EU ter s tem krši načelo primarnosti, dovoljeno uporabiti sankcijo ničnosti?, 4.) Ali so na podlagi določb 280. člena ZUP ter 37. člena ZUS-1 organi zavezani paziti le na ničnost odločb in sklepov, zoper katere se vlaga pravno sredstvo, ali tudi na ničnost drugih odločb, za izvršitev katerih se vodijo postopki?, 5.) Ali je zahtevo 43. člena ZUP, da pravni interes osebe obstaja le v primerih, ko je osebna in neposredna korist osebe oprta na zakon ali drug predpis, dopustno razlagati na način, da osebna in neposredna korist, ki je evidentno oprta na temeljne predpise največjega pomena (Ustava RS ter Pogodbe o delovanju Evropske unije, v nadaljevanju PDEU), tem pogojem ne zadosti? in 6.) Ali se položaj zavezanca prizna le osebi, kateri je naložena izvršitev nekega dejanja, ali ima zaradi dejstva, da z izvršitvijo pride do posega v pravni položaj druge osebe, tudi ta druga oseba položaj zavezanca?“.

12. Vsebina obravnavane zadeve je presoja zakonitosti sklepa o zavrženju revidentkinega predloga za obnovo postopka po 9. točki 260. člena ZUP, končanega z odločbo, s katero je bilo ponudniku storitev informacijske družbe naloženo, da mora na tam navedeni način in v določenem roku omejiti dostop do spletne strani, na kateri revidentka prireja igre na srečo brez koncesije, ker je predlog vložila neupravičena oseba (ki za to ni imela pravnega interesa). Revidentka je torej predlagala obnovo postopka, v katerem je bila na podlagi tedaj veljavnega devetega odstavka 107. člena Zakona o igrah na srečo (v nadaljevanju ZIS) izdana odločba, s katero se (po drugih osebah) izvršuje odločba z dne 17. 8. 2006 o prepovedi prirejanja iger na srečo v RS (izvršilni naslov), ker revidentka ni sama izpolnila obveznosti, naloženih s tem izvršilnim naslovom.

13. Z vsemi navedenimi vprašanji revidentka dejansko utemeljuje dovoljenost predloga za obnovo izvršilnega postopka (in posledično nepravilnost izpodbijane odločitve o zavrženju) s pravnim interesom, ki ga je nesporno imela v postopku, v katerem ji je bila (po njenem neupravičeno) izdana prepovedna odločba (izvršilni naslov). Zoper to odločbo je imela na voljo učinkovita pravna sredstva, v okviru katerih se je lahko sklicevala tudi na pravo EU. Če z njimi ni uspela ali jih sploh ni vložila, to ne pomeni, da ima (tudi) pravni interes sodelovati v postopku, v katerem je zavezanec, upoštevaje specifično situacijo, lahko le druga oseba (ponudnik storitev informacijske družbe). Vrhovno sodišče je zato že v več zadevah sprejelo stališče, da prirediteljem spletnih iger na srečo, ki jim je bilo prirejanje teh iger s pravnomočno odločbo prepovedano, v postopku, v katerem je ponudniku storitev informacijske družbe, torej „prisilnemu izvršitelju“ izvršbe po drugih osebah, naložena omejitev dostopa do prirediteljevih spletnih strani, položaj stranke oziroma stranskega intervenienta (43. člen ZUP) ne gre. Tega je imel in ga varoval (oziroma ga je imel možnost varovati) s pravnimi sredstvi v postopku v zvezi z izvršilnim naslovom (prim. X Ips 207/2013, I Up 321/2012, I Up 177/2012).

14. Kolikor pa se revidentka sklicuje na Ustavo RS, pa Vrhovno sodišče še pojasnjuje, da je zakonodajalec, s tem, ko je določil, da je prirejanje iger na srečo izključna pravica države (prvi odstavek 3. člena ZIS), njihovo prirejanje izvzel iz svobodne gospodarske pobude, zato predpisovanje pogojev, pod katerimi bo RS prenesla izvrševanje svoje izključne pravice prirejanja iger na srečo na druge, ne more biti predmet presoje po drugem odstavku 74. člena Ustave. Seveda mora država predpisati pogoje za pridobitev dovoljenja tako, da zagotovi spoštovanje načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave).(1) Ob sklicevanju na PDEU in sodno prakso SEU pa revidentka v reviziji niti ni konkretno obrazložila, v čem naj bi ureditev v nacionalni zakonodaji (v tem primeru ZIS) nasprotovala določbam (56. in 57. člena) PDEU.

15. Glede na navedeno vprašanja, ki jih izpostavlja revidentka, niso pomembna pravna vprašanja, s katerimi bi izkazala pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člane ZUS-1 v obravnavani zadevi.

16. Po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 pa je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 212/2008 z dne 4. 11. 2010, X Ips 85/2009 z dne 19. 8. 2010 in X Ips 148/2010 z dne 19. 8. 2010) mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati.

17. Revidentka v zvezi s tem navaja, da ji je bila z izpodbijanim sklepom odvzeta možnost, da bi sodelovala v postopku in imela s tem možnost zaščititi svoje pravice. Je pravna oseba, ustanovljena z izključnim namenom ustvarjanja dobička pri svojem nastopanju na trgu, zaradi niza nepravilnih odločitev pa ji nastaja enormna škoda v višini, ki nekajkrat presega vrednostni prag 20.000,00 EUR.

18. Kot že navedeno, je imela revidentka možnost svoj pravni interes in svoje pravice varovati v postopku v zvezi s prepovedno odločbo z dne 17. 8. 2006, nima pa (več) te možnosti v postopku, ki se nanaša na ponudnika storitev informacijske družbe in katerega obnovo predlaga. Zelo hudih posledic, ki bi jih zanjo imela v tem upravnem sporu izpodbijana odločitev o zavrženju predloga za obnovo postopka - in ne vse druge odločitve, povezane z dejstvom, da (je) revidentka prireja(la) igre na srečo brez koncesije Vlade RS - pa revidentka ni niti konkretno obrazložila, še manj pa izkazala. Kot je navedla pri utemeljevanju dovoljenosti revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 (7. točka obrazložitve tega sklepa), škode ne more oceniti, pri čemer pa sploh ne zatrjuje, da naj bi ta nastala prav kot posledica odločitve, izpodbijane v tem upravnem sporu. Glede na navedeno revizija tudi iz razloga po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.

19. Vrhovno sodišče je zato revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

20. Revidentka z revizijo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

(1) Tako tudi Ustavno sodišče v odločbi U-I-3/02 z dne 18. 11. 2004.