Jedro

Samoprispevek šteje za obvezno javno dajatev, ki jo je bila pravna prednica tožnice dolžna plačati, ne glede na to, ali je za uvedbo samoprispevka glasovala ali ne.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 13.3.2001, s katero je ta zavrnila pritožbo pravne prednice tožnice zoper odločbo Republiške uprave za javne prihodke, Izpostave G. z dne 18.10.1995. Z navedeno odločbo je organ prve stopnje pravni prednici tožnice za leto 1995 odmeril naslednje obveznosti iz kmetijstva: samoprispevek v višini 3.022,55 SIT in pristojbino za gozdne ceste v višini 3.709,00 SIT, skupaj obveznosti v višini 6.731,50 SIT.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje strinja z odločitvijo tožene stranke in z razlogi v obrazložitvi njene odločbe ter se sklicuje na 2. odstavek 67. člena ZUS. Navaja, da je bil samoprispevek pravni prednici tožnice odmerjen na podlagi veljavnega Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85 p.b., ZSam) s sklepom kot občinskim predpisom, sprejetim z neposrednim odločanjem občanov na referendumu, ter šteje za obvezno javno dajatev, ki jo je bila pravna prednica tožnice dolžna plačati, ne glede na to, ali je za uvedbo samoprispevka glasovala ali ne. Samoprispevek je bil pravni prednici tožnice na podlagi določb sklepa pravilno odmerjen od letnega katastrskega dohodka njenih kmetijskih in gozdnih zemljišč, ugotovljenega v skladu s 25. členom Zakona o dohodnini (ZDoh) od odmerne osnove po stopnji 2%. Pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest je prav tako obvezna javna dajatev, uvedena z Zakonom o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 49. člen ZG), ki so jo dolžni plačevati lastniki gozdov od letnega katastrskega dohodka gozdnih zemljišč kot osnove po predpisani stopnji 6,9%. Prvostopenjski davčni organ je glede na tedaj veljavno določbo 105. člena ZDoh tudi pravilno odločil, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe, opozorilo v prvostopenjski odločbi glede obveznosti plačila zamudnih obresti od nepravočasno plačanih odmer in dajatev pa je v skladu s tedaj veljavno določbo 113. člena ZDoh.

V obširni pritožbi zoper izpodbijano sodbo pravna naslednica davčne zavezanke J.K. navaja, da se nikjer ni obvezala, da bo karkoli plačevala. Združeni kmetje nimajo pravice odločati o samostojnem kmetu. Tudi na referendumu ne more veljati to pravilo. Za samoprispevek ni glasovala, ker je izbrala samostojno življenje, zato ni dolžna podpirati družbenih projektov, kot družba ne podpira njenih. Če bi podpirala družbene obveznosti, bi izgubila samostojnost, to je svobodo, osebno lastnino in posest. To prav tako velja za predpis za pristojbino za gozdne ceste. Nimajo nobene pravice določati pristojbine za gozdne ceste samostojnim kmetom. Ker so to počeli, so prekoračili svoja pooblastila in takšni davčni predpisi so neveljavni. Uveljavlja preteklost, sedanjost in prihodnost brez davčnega predpisa, obveznih oddaj DDV, katastrskega dohodka, pristojbin, taks, prometnih davkov itd. Zahteva, da se je ne terja več.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča so bile davčni zavezanki in tožničini pravni prednici na podlagi pravilno uporabljenih materialnopravnih predpisov pravilno odmerjene obveznosti iz kmetijstva. ZSam, ki je veljal v času odločanja organa prve stopnje, je v 1. odstavku 9. člena določal, da je zavezanec za samoprispevek občan, ki ima na območju, na katerem je uveden samoprispevek, stalno prebivališče. S Sklepom o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Z. pa je bilo določeno, da ta samoprispevek plačujejo občani, ki so zavezanci davka od kmetijske dejavnosti, v višini 2% od letnega katastrskega dohodka negozdnih in gozdnih zemljišč. Lastniki gozdov plačujejo tudi pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest po določbi 2. odstavka 49. člena člena ZG. Višina pristojbine je bila določena z Uredbo o pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest. Pristojbine se po 6. členu te uredbe obračunavajo po stopnji 6,9% od katastrskega dohodka gozdnih zemljišč. Ker so bile davčni zavezanki obveznosti odmerjene v skladu z navedenimi predpisi, na drugačno odločitev pritožbenega sodišča ne morejo vplivati pritožbeni ugovori o tem, da za samoprispevek kot samostojna kmetica ni glasovala in ga zato ni dolžna plačati. Presoja skladnosti zakona z ustavo pa je v pristojnosti Ustavnega sodišča RS.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.