Jedro

Ker se je postopka po razveljavitvenem sklepu pritožbenega sodišča opr.št. Pdp 213/94-3 na pasivni strani v nasprotju z določbami tretjega odstavka 68. člena v zvezi z drugim odstavkom 75. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih in 77. člena ZPP udeleževala stranka, ki nima sposobnosti biti pravdna stranka, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, na katero mora revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti (386. člen ZPP).

Izrek

1. Reviziji se ugodi, sodbi sodišča prve in druge stopnje se razveljavita in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. 2. Stroški revizijskega postopka so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku in razveljavilo sklepa upravnika ... z dne 1.3.1993 in 29.3.1993 o uvrstitvi tožnika na deveto mesto na prednostnem vrstnem redu za dodelitev stanovanjskega posojila v letu 1990. Ugotovilo je, da tožnikove stanovanjske razmere niso bile pravilno ovrednotene, zato mu je iz tega naslova priznalo dodatnih 150 točk in ga z doseženimi 266. točkami uvrstilo na 2. mesto vrstnega reda. Toženo stranko - v uvodu sodbe označeno kot ... - je zavezalo, da v roku osmih dni sklene s tožnikom posojilno pogodbo, s katero mu dodeljuje stanovanjsko posojilo v znesku 200.000,00 SIT, revalorizirano z rastjo cen življenjskih stroškov od 1.12.1990 dalje.

Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožene stranke in sodbo prvostopnega sodišča spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.

Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje je vložila tožeča stranka pravočasno revizijo in v njej uveljavlja revizijske razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava (1. in 3. točko prvega odstavka 385. člena ZPP). V reviziji navaja, da ima izpodbijana sodba glede udeležbe tožene stranke v postopku takšne pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. Tožnik je dne 18.4.1993 pred takratnim Sodiščem združenega dela vložil predlog zoper ..., v okviru katerega delujejo ... Po ponovljenem postopku pred prvostopnim sodiščem pa je to sodišče - ne da bi prišlo do spremembe tožbe v smislu 192. člena ZPP - kot toženo stranko navedlo ... To ministrstvo je po svojem pooblaščencu vložilo pritožbo, ki ji je sodišče druge stopnje ugodilo in tožnikov tožbeni zahtevek nasproti toženi stranki ... zavrnilo. S sprejetim pravnim stališčem, ko je sodišče druge stopnje tožnika štelo za imetnika stanovanjske pravice vse dotlej, dokler mu nova imetnica stanovanjske pravice ne preskrbi najpotrebnejših prostorov, pa je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, vsebovano v prej veljavnem zakonu o stanovanjskih razmerjih. Reviziji naj se zato ugodi s tem, da revizijsko sodišče razveljavi sodbo sodišča druge stopnje in zadevo vrne drugostopnemu sodišču v ponovno odločanje.

Revizija je bila vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, in Državnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (390. člen zakona o pravdnem postopku - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90 - ZPP).

Revizija je utemeljena.

Revizijsko sodišče je preizkusilo izpodbijano pravnomočno sodbo po uradni dolžnosti glede obstoja absolutne bistvene kršitve iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP (386. člen ZPP) in ugotovilo, da je ta kršitev podana.

Tožeča stranka je na podlagi določb zakona o sodiščih združenega dela (Uradni list SFRJ, št. 24/74 in 38/84), veljavnega v času nastanka spornega razmerja, vložila pred Sodiščem združenega dela dne 18.4.1993 predlog, s katerim je zahtevala razveljavitev sklepov upravnika ... z dne 1.3. in 29.3.1993. V pripravljalnem spisu z dne 4.6.1993 je v smislu določila 24. člena omenjenega zakona (prvi odstavek) kot toženo stranko navedla ... Na podlagi take opredelitve tožene stranke je bilo sodišču z njene strani predloženo pooblastilo za zastopanje odvetniku. Sodišče prve stopnje je, ko je prvič odločalo, z odločbo z dne 25.10.1993 ugodilo zahtevku in zavezalo ... kot nosilca pravic in dolžnosti v spornem razmerju k dodelitvi stanovanjskega posojila tožniku. S sklepom Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljublani je bila prvostopna odločba razveljavljena in zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo in odločanje.

Ker je bila odločba prve stopnje razveljavljena po uveljavitvi zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94), to je po 13.5.1994, bi moralo sodišče prve stopnje skladno določilu tretjega odstavka 78. člena istega zakona nadaljevati postopek po postopkovnih pravilih, določenih s tem zakonom. Zakon o delovnih in socialnih sodiščih je v individualnih delovnih sporih opustil materialno pravni pojem nasprotne stranke, kot ga je vsebovala določba prvega odstavka 24. člena zakona o sodiščih združenega dela, ki je z dnem uveljavitve zakona o delovnih in socialnih sodiščih prenehal veljati (drugi odstavek 75. člena), razen 38. in 39. člena. Zato je glede na napotilno normo iz prvega odstavka 14. člena ZDSS uporabiti določbe zakona o pravdnem postopku, ki v 77. členu opredeljuje nosilce pravic in obveznosti v procesnem razmerju (pravdne stranke). Po tem določilu je lahko pravdna stranka vsaka fizična in pravna oseba, s posebnimi predpisi pa je sposobnost dodeljena tudi drugim (prvi in drugi odstavek).

Tožeča stranka je naperila svoj tožbeni zahtevek proti .... Po 16. členu zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list SRS, št. 17/78) so kazensko poboljševalni domovi in zapori republiški upravni organi v sestavi Republiškega sekretariata za pravosodje, organizacijo uprave in proračun oziroma po uveljavitvi zakona o vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, 4/94) ... (32. člen) in ne ... Ker ... kot državni organ nima lastnosti pravne osebe in zato ne more biti stranka v postopku, bi morala kot tožena stranka v obravnavani zadevi nastopati Republika Slovenija.

Ker se je postopka po razveljavitvenem sklepu pritožbenega sodišča opr.št. Pdp ... na pasivni strani v nasprotju z določbami tretjega odstavka 68. člena v zvezi z drugim odstavkom 75. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih in 77. člena ZPP udeleževala stranka, ki nima sposobnosti biti pravdna stranka, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, na katero mora revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti (386. člen ZPP). Zato je bilo potrebno reviziji ugoditi, sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljaviti, zadevo pa vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi in tretji odstavek 394. člena ZPP).

V nadaljevanju postopka bo potrebno najprej odpraviti opisano pomanjkljivost, ki se nanaša na udeležbo tožene stranke. Po odpravi te pomanjkljivosti pa bo potrebno, ob dejstvu, da je bila na podlagi sklepa Temeljnega sodišča, določena za imetnico stanovanjske pravice na stanovanju razvezana žena tožnika, tožnikovo pravico o začasni uporabi tega stanovanja presojati tudi po določbah v tem času veljavnega zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 35/82, 14/84).

Določbe ZPP je revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 45/I/94) smiselno uporabilo kot predpise Republike Slovenije.

Izrek o stroških postopka temelji na tretjem odstavku 166. člena ZPP.