Jedro

Oporočni priči v medsebojnem razmerju mati - sin nista bili niti absolutno niti relativno nesposobni priči.

Za pisno oporoko pred pričami mora v prvi vrsti obstajati pisni sestavek (listina). Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, ni pomembno, kako je zapis nastal niti kdo je pisec. Lahko je oporočitelj sam, tisti, za katerega je določena korist v oporoki (dedič), lahko tudi oporočna priča, kot je ugotovljeno v obravnavanem primeru. Pravilna je presoja, da na veljavnost obravnavane oporoke ne vpliva dejstvo, da je zapis listine napravila odvetnica, ki je bila hkrati oporočna priča.

ZD sankcionira napake v obliki z izpodbojnostjo. Sodna praksa dopušča tudi ugotovitveni tožbeni zahtevek na ničnost oporoke po splošnih pravilih OZ, kadar je tožbeni zahtevek usmerjen ne neobstoj oporoke, med drugim zaradi tako hudih napak v obliki, da je na prvi pogled jasno, da oporoka ni nastala (npr. če je pisna oporoka brez oporočiteljevega podpisa, kar zatrjuje tožeča stranka v tem postopku).

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II.Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 15 dni povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 560 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka naprej.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek za razveljavitev oporoke zapustnice z dne 10. 12. 2019 (točka I izreka) in podredni tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je navedena oporoka nična (točka II izreka). Tožeči stranki je naložilo v plačilo pravdne stroške tožene stranke v znesku 2.405,76 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka naprej.

2.Tožeča stranka vlaga pritožbo po odvetnici ter laično dopolnitev pritožbe. Ker sta obe vlogi podani pravočasno v pritožbenem roku, ju je pritožbeno sodišče obravnavalo in bo nanju odgovorilo kot na eno pritožbo. Po izteku pritožbenega roka je tožnik neposredno na višje sodišče dvakrat vložil identično vlogo z dne 23. 5. 2025 (kar je pritožbeno sodišče prejelo 23. 5. 2025 in 17. 9. 2027), na katero ne bo odgovarjalo, ker je (sta) prepozna(i).

3.Pritožba sodbo izpodbija zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, tožnik tudi zaradi kršitev ustavnih pravic iz 22. in 23. člena Ustave RS in 6. člena EKČP. Predlaga spremembo sodbe z ugoditvijo tožbenemu zahtevku, podrejeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje pred drugega sodnika, vse s stroškovno posledico za toženo stranko.

4.Navaja, da so podane procesne kršitve 5. člena ZPP1 (ker tožniku ni bila dana možnost, da se izjavi o navedbah toženke, ker ga sodišče na glavni obravnavi 12. 12. 2023 ni ponovno zaslišalo o pripombah zoper izvedensko mnenje), 8. člena ZPP (ker sodišče ni opravilo poizvedb na PBS - to je bil ključni dokaz, s katerim bi tožnik dokazal, da je skrbel za mamo; in ker je prepustilo dokazno oceno zaslišanih prič izvedenki ter ni pojasnilo, katerim pričam je verjelo in zakaj), 254. člena ZPP (ker je zavrnilo predlog za postavitev novega izvedenca kljub utemeljenemu dvomu o pravilnosti podanega izvedeniškega mnenja), prvega odstavka 245. člena ZPP (ker je pridobitev tako imenovanega drugega mnenja pomembna in značilna za raziskovanje pravno relevantnih dejanskih vprašanj), po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP (ker je bila tožniku kršena pravica do izjave, ker se sodišče ni ukvarjalo z vsemi njegovimi navedbami, dokaznimi predlogi in ni postavilo novega izvedenca grafološke stroke), po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP (ker so v izvedeniškem mnenju in sodbi pomanjkljivosti), po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP (zaradi obstoječih nasprotij o odločilnih dejstvih med razlogi in dokazi). Dejansko stanje je zmotno/nepopolno ugotovljeno. Tožnik vztraja, da oporoke ni podpisala zapustnica, zato jo je treba razveljaviti/podredno ugotoviti, da je nična, ker jo je sestavila odvetnica, ki je bila hkrati oporočna priča in obstaja sorodstveno razmerje med oporočnima pričama (mama - sin), kar je v nasprotju s 67. in 68. členom ZD.2

Dejansko stanje o osebi, ki je podpisala oporoko, je zaradi pomanjkljivega in protislovnega mnenja izvedenke ter neimenovanja novega izvedenca ostalo nepopolno ugotovljeno. Dejansko stanje o drugih okoliščinah pri nastanku sporne oporoke pa temelji na zmotni oceni dokaznega gradiva, kar zlasti velja za izpovedbe prič, saj prav njihova skladnost izkazuje, da sporne oporoke ni podpisala zapustnica, ampak nekdo drug.

Tožnik v laični dopolnitvi pritožbe uveljavlja procesne kršitve po 8., 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, sodnici očita pristranskost in nepravilno dokazno oceno ter kršitve 9. in 11. člena ZPP, nepravilno uporabo materialnega prava (64. člena ZD in 76. člena ZD) in kršitve ustavnih pravic, ker ni bil postavljen novi izvedenec grafološke stroke. Obširno utemeljuje svoje nestrinjanje s posameznimi točkami obrazložitve sodbe.

4.Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe s stroškovno posledico za pritožnika.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Tožnik po napotitvenem sklepu zapuščinskega sodišča v tej pravdi primarno zahteva razveljavitev pisne oporoke pred pričami z dne 10. 12. 2019, razglašene 27. 5. 2021, podrejeno ugotovitev njene ničnosti. Sprva je trdil in dokazoval, da je oporoka neveljavna/nična zaradi zatrjevanih pomanjkljivosti v obličnosti oporoke (prvi odstavek 64. člena ZD), češ da je ni podpisala zapustnica. Nato je podal še navedbe o neveljavnosti oporoke, ker jo je sestavila odvetnica, ki je bila hkrati oporočna priča ter v sorodstvenem razmerju z drugo oporočno pričo (medsebojno razmerje mati - sin).

7.Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo: - oporoko je po naročilu zapustnice sestavila odvetnica, ki je bila hkrati oporočna priča; - druga oporočna priča je bil sin sestavljalke zapisa oporoke; - zapustnica je sporno oporoko podpisala v navzočnosti obeh oporočnih prič, potem ko je izjavila, da je to njena oporoka, nato sta oporoko podpisali še oporočni priči; - podpis na oporoki je mogoče uvrstiti v eno od variacij podpisa zapustnice.

8.Po takih dejanskih ugotovitvah, ki jih pritožbeno sodišče sprejema, ker imajo oporo v pravilno in popolno ocenjenem dokaznem gradivu, je presodilo, da oporoka ni neveljavna niti nična ter zavrnilo primarni in podredni tožbeni zahtevek. Odločitev je dejansko in pravno pravilna, zadosti obrazložena, da jo je mogoče vsebinsko preizkusiti in ni obremenjena z uveljavljenimi niti s tistimi procesnimi kršitvami, na katere pazi pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa (drugi odstavek 350. člena ZPP), niti s kršitvami ustavnih in konvencijskih pravic. Zato bo v nadaljevanju pritožbeno sodišče odgovorilo le na bistvene pritožbene navedbe (prvi odstavek 360. člena ZPP).

O neveljavnosti oporoke

9.Veljavna je oporoka, ki je napravljena v obliki, kakor jo določa zakon, in ob pogojih, ki jih določa zakon (62. člen ZD). Oporočitelj, ki zna brati in pisati, lahko napravi oporoko tako, da v navzočnosti dveh prič lastnoročno podpiše listino, ki mu jo je sestavil kdo drug, ko hkrati izjavi pred njima, da je to njegova oporoka (64. člen ZD). Pritožnik v laičnem delu pritožbe sodišču očita napačno ugotovljeno dejansko stanje o izjavi oporočiteljice, da je obravnavani zapis njena oporoka, in o lastnoročnem podpisu v navzočnosti dveh prič (akt nunkupacije) ter v zvezi s tem napačno uporabo 64. in 67. člena ZD. Obsežno graja dokazno oceno o okoliščinah nastanka (sestave) zapisa in podpisa oporoke.

10.Že dejstvo, da v pritožbi obširno in konkretizirano graja razloge od točke 26 do 35 sodbe, dokazuje, da je sodišče natančno in skrbno obravnavalo vse tožnikove trditve o indicih, ki naj bi po njegovem mnenju kazali na neveljavnost oporoke (o kraju in sestavljanju zapisa oporoke po naročilu oporočiteljice, o slabih odnosih v družini zapustnice, o zapustničinem zavračanju odvetnice, ki je sestavila oporoko, o tožnikovi skrbi za zapustnico in o zaupnem odnosu med njima, o toženkini odtujitvi osebne izkaznice, o drugačni pravi volji zapustnice, kot izhaja iz zapisa oporoke, o vsebini in številu drugih oporok zapustnice, o hrambi oporoke, o časovnih okoliščinah sestave in podpisa obravnavane oporoke). Sodišče jih je po celovito izvedenem dokaznem postopku prepričljivo zavrnilo oziroma povedalo, v katerih delih in zakaj je verjelo tožniku in v katerih ne. Pritožbeni očitki o pomanjkljivostih v sodbi (absolutna bistvena kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP) so neutemeljeni, o protispisnosti (absolutna bistvena kršitev pravil postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP) premalo konkretizirani, da bi jih bilo mogoče preizkusiti3 , o pristranskosti sodnice pa prepozni. Morebitne odklonitvene razloge o okoliščinah, ki vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranskosti, mora stranka uveljavljati na prvi stopnji do glavne obravnave, če želi zaradi tega izločiti sodnika. Ker pritožnik na prvi stopnji tega ni uveljavljal in predsednik sodišča ni izdal sklepa o izločitvi sodnice, razlogov za izločitev po zakonu pa pritožbeno sodišče ne najde, sodba ni obremenjena s smiselno zatrjevano absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka po 2. točki drugega odstavka 339. člena ZP.

11.Tudi procesne kršitve po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP pri obravnavanju tožnikovih navedb in pri izvajanju dokazov sodišče ni zagrešilo. Opredelilo se je do vseh njegovih bistvenih navedb. Verjelo mu je, da je skrbel za mamine finance in da je (tudi) med njima obstajal zaupni odnos. Zato nadaljnje izvajanje dokazov o teh ugotovljenih dejstvih ni bilo potrebno (v pritožbi izpostavljene poizvedbe pri PBS). V točki 5 sodbe je s pravilnimi razlogi obrazloženo zavrnjeno. Očitki o neizvedenih dokazih s pričami (referenti CSD) so neutemeljeni. Dokazni predlog mora biti konkretiziran, določen, substanciran in pravočasen. Tožnik je referente CSD omenjal (le) v svojih pripombah na zapisnik glavne obravnave z dne 16. 12. 2023, s čimer se je sodišče seznanilo na glavni obravnavi 21. 4. 2023, ko jih je prebralo,4 a tožnik niti v pripombah niti na glavni obravnavi ni podal določnega in substanciranega predloga za zaslišanje nadaljnjih prič. Zato jih sodišče upoštevaje 7. in 212. člen ZPP ni moglo niti smelo zaslišati.

12.Dokazna ocena o vseh pravno relevantnih dejstvih je opravljena skladno z metodološkimi napotki iz 8. člena ZPP. Pojasnjena je v jasnih, preverljivih in življenjsko logičnih razlogih. Pritožbeno sodišče jim v celoti pritrjuje in se nanje sklicuje tudi pri odgovoru na tožnikove navedbe, ponovljene v pritožbi. Pravilno so ocenjene vse listine, za katere pritožnik trdi, da jih je sodišče prezrlo (materine prejšnje oporoke in zapisi o odnosih s toženko). Prav tako ni nobenih pomislekov o pravilnosti ocene izpovedb zaslišanih strank in prič. Z zaslišanjem odvetnice, ki je sestavila oporoko, se je sodišče zanesljivo prepričalo, da je zapustnica sama naročila sestavo oporoke v zapisani vsebini in so vsi pritožbeni pomisleki zoper to odveč. Ker je bila izpovedba odvetnice glede naročila in sestave zapisa oporoke skladna z izpovedbama toženke in njenega moža, glede podpisa oporoke pa z izpovedbo druge oporočne priče, ji je upoštevaje pravilno ocenjeno listinsko gradivo sodišče upravičeno verjelo. Neutemeljeni so pritožbeni očitki o povezanih pričah, favoriziranju toženke in opozorila na uporabo 9. in 11. člena ZPP. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču in ne pritožniku tudi glede ocene, zakaj je tožnik lahko prezrl prihod odvetnice k materi. Pritožnik sprejete dokazne ocene, ki je prepričljiva in življenjsko logična, ne more omajati z ničemer, tudi ne z očitki na račun očitanega nezakonitega dela odvetnice, češ da ni izdala računa za sestavljeno oporoko, niti z očitki na račun sodišča, češ da se s temi argumenti ni ukvarjalo. Očitano "delo na črno" ni pravno relevantna okoliščina, ki bi vplivala na veljavnost oporoke.

13.Prav tako ne more izpodbiti celovite dokazne ocene z enostranskim vztrajanjem pri svojih navedbah in pri tistem delu izpovedbe, ko mu po pravilni oceni celotnega dokaznega gradiva ni bilo mogoče slediti. Nestrinjanje pritožnika z dokazno oceno in pravnimi zaključki sodišča ne vodi do relativne kršitve 8. člena ZPP, absolutne bistvene kršitve pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP niti do zatrjevane kršitve ustavnih pravic.

14.Končno so neutemeljeni tudi pritožbeni očitki o nepravilni uporabi 64. in 97. člena ZD. Za pisno oporoko pred pričami mora v prvi vrsti obstajati pisni sestavek (listina). Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje (točka 11 sodbe), ni pomembno, kako je zapis nastal niti kdo je pisec. Lahko je oporočitelj sam, tisti, za katerega je določena korist v oporoki (dedič), lahko tudi oporočna priča, kot je ugotovljeno v obravnavanem primeru. Pravilna je presoja, da na veljavnost obravnavane oporoke ne vpliva dejstvo, da je zapis listine napravila odvetnica, ki je bila hkrati oporočna priča.

15.Pritožnikovo sklicevanje na 97. in 98. člen ZD ni utemeljeno. Zapustnica namreč ni določila sestavljalke oporoke za izvršitelja oporoke.

16.Ob uradnem preizkusu, ko mora pritožbeno sodišče tudi samo paziti na pravilno uporabo materialnega prava, je treba v celoti pritrditi razlogom v točki 12 in 13 sodbe. Ugotovljeni oporočni priči v medsebojnem razmerju mati - sin nista bili niti absolutno niti relativno nesposobni priči (67. člen ZD).

O podpisu na oporoki

17.Sodišče prve stopnje je kljub pritožnikovi graji pravilno uporabilo (tudi) 76. člen ZD. ZD sankcionira napake v obliki z izpodbojnostjo. Sodna praksa dopušča tudi ugotovitveni tožbeni zahtevek na ničnost oporoke po splošnih pravilih OZ,

kadar je tožbeni zahtevek usmerjen ne neobstoj oporoke, med drugim zaradi tako hudih napak v obliki, da je na prvi pogled jasno, da oporoka ni nastala (npr. če je pisna oporoka brez oporočiteljevega podpisa, kar zatrjuje tožeča stranka v tem postopku). Gre za ponarejene ali falsificirane oporoke, ko sploh ne gre za zapustnikovo oporoko in iz take (ponarejene) listine ne morejo nastati pravne posledice, ker oporoke ni. Osebe, ki bi po zapustniku dedovale, če ne bi bilo ponarejene oporoke, morajo dokazati, da je oporoka ponarejena.

18.Pravilna je dokazna ocena sodišča prve stopnje, da je obravnavani zapis oporoke z dne 10. 12. 2019 pred pričama podpisala zapustnica. Oporo ima v izpovedbah obeh oporočnih prič, ki sta zanesljivo in skladno potrdili, da je zapustnica pred njima podpisala obravnavano listino in izjavila, da gre za njeno oporoko. Tožnikov dokaz z izvedenko grafološke stroke ni ne potrdil ne ovrgel, da je obravnavano listino podpisala ali je ni podpisala zapustnica. Vendar je sodišče po skrbno in natančno izvedenem dokazovanju z izvedenko (pisno izvedeniško mnenje, dopolnitev izvedeniškega mnenja ter dvakratno neposredno zaslišanje izvedenke), ki je podala mnenje po analizi in primerjavi primerjalnih rokopisov, ugotovilo, da je sporni podpis mogoče uvrstiti v eno variacijo podpisa zapustnice. Ob skladnih izpovedbah obeh oporočnih prič je zato dejansko in pravno pravilen zaključek, da je oporoko podpisala zapustnica in da oporoka zaradi zatrjevane nepristnosti ni neveljavna niti nična.

19.Pritožba obsežno graja izvajanje dokaza z izvedenko grafološke stroke, očita procesne kršitve 254. in 245. člena ZPP, kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, kršitev 22. in 23. člena Ustave ter 6. člena EKČP, posledično tudi napačno ugotovljeno dejansko stanje, ker sodišče v postopku ni postavilo drugega izvedenca.

20.Stranka nima a priorne pravice do mnenja drugega izvedenca. Zgolj nestrinjanje z izvedeniškim mnenjem, pri katerem vztraja pritožnik tudi v pritožbi, ni razlog za postavitev novega izvedenca. Ko se pojavi indic, da v dokazni temi vendarle obstaja realno znanstveno tveganje za napako, je izjemoma utemeljen predlog za novega izvedenca iste stroke (prvi odstavek 245. člena ZPP), čeprav je določeni izvedenec svoje delo jasno in v celoti opravil. Tožnik izvedenki očita nepravilno, protislovno in pomanjkljivo mnenje. Torej pogojev za imenovanje drugega izvedenca po prvem odstavku 245. člena ZPP niti ni bilo. Ob jasnih in skladnih izpovedbah oporočnih prič o podpisu zapustnice v njuni navzočnosti, pa je bistvena ugotovitev sodišča, da to dejstvo potrjuje tudi mnenje izvedenke. S ključnim delom mnenja: da je podpis na obravnavani oporoki mogoče uvrstiti v eno od variacij podpisa zapustnice, se tožnik v pritožbi niti ne sooči. Tudi po presoji pritožbenega sodišča strokovna stališča izvedenke ob drugih dokazih, ki jih potrjujejo, ne vzbujajo nobenega resnega dvoma o pravnem zaključku, da obravnavana oporoka ni nična (ponarejena). Po dokaznem postopku ga je na podlagi ugotovljenih dejstev sprejelo sodišče in ne izvedenka, pritožbeni očitek, da je dokazno oceno preložilo na izvedenko, je neutemeljen.

21.Neutemeljeni so nadalje pritožbeni očitki o kršitvi 254. člena ZPP. Po presoji pritožbenega sodišča je bila zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca pravilna. Sodišče je namreč po dolžnikovih pripombah k pisnemu izvedeniškemu mnenju izvedenko neposredno zaslišalo na naroku, ji naročilo izdelavo dopolnitve mnenja in po pripombah tožnika na dodatno mnenje izvedenko ponovno neposredno zaslišalo. Pritožbeno sodišče se pridružuje presoji sodišča prve stopnje in ne tožnikovemu nasprotnemu vztrajanju, da tožnik s pripombami na izvedeniško mnenje ni uspel vzpostaviti zadostne stopnje dvoma o pravilnosti in popolnosti izvedenkinih ugotovitev, da ni mogoče ne potrditi ne zavrniti ugotovitve, kdo je podpisal obravnavano listino. Ne drži, da izvedenka in sodišče nista upoštevala tožnikovega gradiva (prosojnice, s katerimi je dokazoval drugačno obliko zapisa zapustničinega podpisa), primerjalnih rokopisov, ki jih je po njegovem predlogu dodatno pridobila in analizirala izvedenka, da ni dobil odgovorov izvedenke o številu primerjalnih podpisov iz zadnjega obdobja oziroma iz časa, v katerem je bila podpisana oporoka, ter o strokovni metodi, ki jo je uporabila pri mnenju. Jasni, popolni, strokovno utemeljeni odgovori, ki si ne nasprotujejo (kronologija in število dodatno pridobljenih podpisov, analiza sčasoma spremenjenih značilnosti zapustničinega podpisa), so podani že v dopolnitvi mnenja na red. št. 47. Nato je izvedenka na naroku 29. 12. 2023 na pritožnikova vprašanja še ustno strokovno pojasnila, zakaj primerjava splošne oblike podpisa po tožnikovi, t. i. "grafični metodi", ni primerna metoda za preiskovanje podpisov in ugotavljanje pisca v konkretnem primeru. Povsem brez opore v podatkih spisa so pritožbeni očitki o kršitvah pravice do izjave in ustavnih pravic, češ da sodišče ni zaslišalo tožnika o pripombah na izvedeniško mnenje. Takšnega dokaznega predloga ni bilo. Podatki spisa kažejo, da mu je bila pravica do enakega varstva pravic in do sodelovanja pri izvajanju dokaza z izvedenko zagotovljena in da jo je v celoti izkoristil: s pisnimi pripombami in z zaslišanjem izvedenke, preko svojega pooblaščenca ter neposredno, ko je tudi sam temeljito večkrat izprašal izvedenko o vseh vprašanjih, ki jih ponavlja v pritožbi. Pritožbeni očitki, da ni dobil odgovora in da izvedenka ni pridobila primerjalnega gradiva, so torej protispisni, pavšalni in neutemeljeni.

22.Po tretjem odstavku 254. člena ZPP sodišče določi novega izvedenca, če so v mnenju izvedenca nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, pa se te pomanjkljivosti ali dvom ne dajo odpraviti z zaslišanjem izvedenca. Ker je sodišče v obravnavanem primeru v celoti pravilno in skladno z 254. členom ZPP izvedlo dokaz z izvedencem v pisni in ustni obliki ter obrazloženo zavrnilo pritožnikov predlog za novega izvedenca, ni zagrešilo procesnih kršitev 254. člena ZPP, po 8. točki drugega odstavka 339. člena istega zakona ali kršitve 22. člena Ustave RS, ker ni imenovalo drugega izvedenca. Kadar sodišče oceni, da so ugovori strank zoper izvedeniško delo neutemeljeni in da je mnenje izvedenca jasno, razumljivo in logično, oziroma da so bile pomanjkljivosti ali dvom odpravljene z dodatnim zaslišanjem izvedenca, postavitev novega izvedenca ni potrebna.

23.Mnenje izvedenke z dopolnitvijo v pisni in ustni obliki je pravilno in celovito ocenjeno skupaj z izpovedbami prič. Dejansko stanje o osebi, ki je podpisala oporoko, je pravilno ugotovljeno. Ker je bilo mnenje izvedenke skladno z izpovedbama oporočnih prič, ni bilo razloga, da se sodišče pri oceni in ugotovitvi, da oporoka ni bila ponarejena, ne bi naslonilo tudi nanj.

24.Pritožbeni razlogi torej niso podani. Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje. Pri odločanju ni zagrešilo uveljavljenih procesnih kršitev in kršitev ustavnih pravic, napak pri uporabi materialnega prava in kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

25.O stroških pritožbenega postopka je odločeno na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP in prvega odstavka 154. člena istega zakona. Tožnik s pritožbo ni uspel in ni upravičen do povračila stroškov pritožbenega postopka, toženi stranki pa mora po načelu uspeha povrniti stroške z odgovorom na pritožbo. Odmerjeni so po stroškovniku na odgovoru na pritožbo, po veljavni Odvetniški tarifi in vrednosti točke 0,6 EUR v času odločanja. V primeru zamude, če stroški ne bodo plačani v paricijskem roku, bo tožnik dolgoval tudi zakonske zamudne obresti od odmerjenega zneska 560 EUR (378. člen OZ in 313. člen ZPP).

-------------------------------

1Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami.

2Zakon o dedovanju, Uradni list SRS, št. 15/1976 s spremembami.

3Gre za procesno kršitev, na katero pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, zato jo mora pritožnik natančno konkretizirati in določno povedati, kateri dokazi so napačno povzeti v sodbo.

4Red. št. 33.

5Obligacijski zakonik, Ur. list RS, št. 83/2001, s spremembami.

6VS RS, II Ips 240/2012 z dne 5. 9. 2013.

7VS RS, II Ips 171/2017 z dne 13. 7. 2017.

8Red. št. 61.

9Točka 5 sodbe.

10Ur. list RS, št. 2/2015, s spremembami.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 62, 64, 67, 76 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 254, 339, 339/2, 339/2-8

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.