Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
S prenosom dolžnikove terjatve v izterjavo dobi upnik ob zapadlosti pravico zahtevati od dolžnikovega dolžnika plačilo terjatve, vendar lahko dolžnikov dolžnik še vedno utemeljeno ugovarja plačilu (prvi in tretji odstavek 120. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Upnik s tem sklepom ni pridobil izvršilnega naslova, ampak le upravičenje, da se obrne na dolžnikovega dolžnika, da mu plača, kar je (še) dolžan. Če bo med upnikom in dolžnikovim dolžnikom obstoj in obseg terjatve sporen, pa bo imel upnik na voljo pot pravde.
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
II. Dolžnikov dolžnik sam krije svoje pritožbene stroške.
1. Sodišče prve stopnje je do višine izvršljive terjatve upnika preneslo v izterjavo terjatev, ki je bila zarubljena s pravnomočnim sklepom z dne 22. 4. 2016, in izhaja iz sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu D 250/2011 z dne 8. 9. 2011. 2. Dolžnikov dolžnik v pravočasni pritožbi obsežno pojasnjuje aktualno višino prenesene terjatve in delna plačila, ki so bila do sedaj opravljena, zaradi katerih je njegov dolg do dolžnika prenehal za ves zapadli del, razen za 300,00 EUR, ki jih je tudi že nakazal upnikovemu pooblaščencu. Preostanek terjatve v višini 2.500,00 EUR bo šele zapadel dne 31. 12. 2016. Predlaga ustrezno spremembo izpodbijanega sklepa ali njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. S sklepom, s katerim izvršilno sodišče prenese dolžnikovo zarubljeno terjatev upniku v izterjavo, ni odločeno o obstoju in višini terjatve, zato so vse pritožbene navedbe v tej smeri brez pomena za obravnavano zadevo. S prenosom dolžnikove terjatve v izterjavo dobi upnik ob zapadlosti pravico zahtevati od dolžnikovega dolžnika plačilo terjatve, vendar lahko dolžnikov dolžnik še vedno utemeljeno ugovarja plačilu (prvi in tretji odstavek 120. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ).
5. Po pojasnjenem sodišče prve stopnje z obravnavanim sklepom ni naložilo, da mora dolžnikov dolžnik upniku plačati celotno prenešeno terjatev, kot zmotno razume dolžnikov dolžnik v pritožbi. Upnik s tem sklepom ni pridobil izvršilnega naslova, ampak le upravičenje, da se obrne na dolžnikovega dolžnika, da mu plača, kar je (še) dolžan. Če bo med upnikom in dolžnikovim dolžnikom obstoj in obseg terjatve sporen, pa bo imel upnik na voljo pot pravde.
6. Ker sodišče druge stopnje tudi ni odkrilo procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
7. Dolžnikov dolžnik, ki ni uspel s pritožbo, krije sam priglašene pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).