- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep I Cpg 565/2003
ECLI:SI:VSLJ:2004:I.CPG.565.2003 Gospodarski oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Tožbe ni mogoče umakniti in se tožbenemu zahtevku ni mogoče odpovedati potem, ko je glavna obravnava končana (in celo izdana sodba). Tako je določeno v 2. odst. 188. čl. in v 1. odst. 317. čl. ZPP. V obravnavanem sporu je prišlo do kolizije intersov družbe in toženca, kot njenega zakonitega zastopnika. Če bi bil toženec njen edini zakoniti zastopnik, bi je zoper sebe ne mogel zastopati.
Sodišče bi v takšnem primeru družbi moralo postaviti kolizijskega zastopnika (glej 2. tč. 1. odst. 82. čl. ZPP v zvezi s koment. 6.1. k
69. členu OZ).
Izrek
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je sklenilo, da umika tožbe in odpovedi tožbenega zahtevka ne dovoli, ker nista dopustna.
Zoper takšen sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka po svojem (novem) pooblaščencu in navedla obširne razloge, ki pa jih pritožbeno sodišče ne povzema, ker jih tudi ne more upoštevati.
Izpodbijani sklep je namreč pravilen predvsem zato, ker tožbe ni mogoče umakniti in se tožbenemu zahtevku ni mogoče odpovedati potem, ko je glavna obravnava končana (in celo izdana sodba). Tako je določeno v 2. odst. 188. čl. in v 1. odst. 317. čl. ZPP. Prvostopnemu sodišču zato o vlogi tožeče stranke, s katero je tožbo umaknila in se odpovedala tožbenemu zahtevku dne 28.3.2003 (zap. št. 58 spisa) potem, ko je glavno obravnavo zaključilo in dne 22.11.2002 tudi izdalo sodbo, ni bilo treba odločati z uporabo 3. odst. 3. čl. ZPP, ker bi lahko vlogo tožeče stranke preprosto zavrglo.
Če ne bi šlo za takšno procesno situacijo, pa bi bilo treba pritrditi tudi razlogom v izpodbijanem sklepu. Zakoniti zastopnik mora vedno ravnati izključno v interesu zastopane pravne osebe. V obravnavanem sporu je prišlo do kolizije intersov družbe in toženca, kot njenega zakonitega zastopnika. Če bi bil toženec njen edini zakoniti zastopnik, bi je zoper sebe ne mogel zastopati. Sodišče bi v takšnem primeru družbi moralo postaviti kolizijskega zastopnika (glej 2. tč.
1. odst. 82. čl. ZPP v zvezi s koment. 6.1. k 69. členu OZ). Procesno dejanje toženca, razvido iz vloge z dne 28.3.2003 (zap. št. 58 spisa), je, upoštevajoč navedeno, v nasprotju z interesi tožeče stranke v tem sporu.
S temi razlogi je sodišče druge stopnje neutemeljeno pritožbo zoper sklep zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. tč. 365. čl. ZPP).