Jedro

Pritožbe, ki je vložena po procesno nesposobni osebi, zoper sklep, s katerim je bila tožba iz tega razloga zavržena, ni mogoče zavreči. Vsakemu je treba priznati procesno sposobnost, da lahko s pritožbo izpodbija odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbo zavrglo iz razloga, da pri njemu ni podana procesna sposobnost. Sodišče prve stopnje je v postopku ravnalo pravilno, ko je v skladu z 80. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na to, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, pravdno sposoben. Ker je v nadaljevanju postopanja po 81. členu ZPP ugotovilo, da tožnica ni zmožna sodelovati v postopkih pred sodiščem in podajati relevantnih podatkov, je pravilno pozvalo center za socialno delo, da tožnici postavi skrbnika. Ta je bil tožnici postavljen in ker je sodišče obvestil, da dejanj tožnice v predmetnem pravdnem postopku ne odobrava (tožnica pa je bila že ob vložitvi tožbe, ki je ni vložila po pooblaščencu, pravdno nesposobna), je šlo za pomanjkljivost, ki je na podlagi 81. člena ZPP ni mogoče odpraviti.

Izrek

I. Pritožbi zoper sklep z dne 14. 5. 2015 se zavrneta in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožba zoper sklep z dne 14. 8. 2015 se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

III. Toženci nosijo sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 14. 5. 2015 odločilo, da se ne dovoli subjektivna sprememba tožbe (I. točka izreka) in zavrglo tožbo tožeče stranke (II. točka izreka). S sklepom z dne 14. 8. 2015 je odločilo, da je tožeča stranka dolžna prvo in drugotoženi stranki povrniti nastale pravdne stroške v višini 5.087,17 EUR, v petnajstih dneh z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sklep z dne 14. 5. 2015 se pritožujeta tožeča in tretjetožena stranka. Tožeča stranka pritožbo vlaga iz vseh pritožbenih razlogov. Povzema razloge sodišča prve stopnje, nato pa navaja, da je zoper izvedeniško mnenje, ki je bilo podlaga za odločitev sodišča prve stopnje, tožnica podala pripombe. V pripombah se je sklicevala na izjave lečeče zdravnice, da tožnica nima demence oziroma je ni imela. Obširne so bile tudi pripombe na to, da je izvedenec podal svoje mnenje po izvlečkih listin. Sodišče pripomb ni upoštevalo, ni vabilo izvedenca, ni zahtevalo dodatnih pojasnil, niti ni postavilo drugega izvedenca, s čimer je bistveno kršilo določbe pravdnega postopka. Sodišče prezre dejstvo, da je tožnica po svoji pooblaščenki ves čas izpodbijala in ugovarjala oziroma izločala pristojnost CSD X ter zatrjevala, da CSD X pristransko podaja svoje ocene in mnenja ter je povezan z raznimi inštitucijami. Pooblastilo tožnice je bilo podpisano v odvetniški pisarni odvetnice dr. A. A., za vsak primer pa je bilo overjeno še v pisarni notarke B. B. Obe imenovani sta uradni javni osebi in zagotovo ne bi bili pristranski pri presoji, ali je tožnica sposobna podati svoje pripombe oziroma navedbe, tako da so jih pravilno sestavile v tožbo. Nezaslišano je, da darilna pogodba sedaj ostane pravno veljavna, gre tudi za upoštevanje moralnih načel. Ne gre samo za izpodbojnost pogodbe, pač pa tudi za odškodnino za škodo, ki jo je utrpela tožnica. Tožnica sedaj nima pravice niti do odškodnine. CSD ne more zastopati tožnice, ker ga tožnica ni pooblastila. Navedba, da tožnica ob podpisu pooblastila ni bila pravdno sposobna, je bistvena kršitev določb materialnega prava, kakor tudi postopka, saj tožnici nikoli ni bila odvzeta opravilna sposobnost in je bila ves čas pravdno popolnoma sposobna. CSD bi moral najmanj predlagati odvzem opravilne sposobnosti in šele potem določiti skrbnika. Predlaga razveljavitev sklepa v delu, v katerem je tožba zavržena, podrejeno vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Tretjetožena stranka sklep prav tako izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov. Poudarja, da je tretji toženec podal pripombe na izvedeniško mnenje, ker se ni strinjal z oceno izvedenca. Izvedenec je oceno podal na podlagi zaslišanja tožnice in podatkov v sodnem spisu, ni pribavil medicinske dokumentacije. Iz zdravstvenega kartona bi se lahko razbralo, da tožnica v spornem obdobju ni bila dementna, iz zapisnika CSD X izhaja, da je takrat tožnica sama skrbela zase. Navaja, da bi sodišče moralo postaviti drugega izvedenca medicinske stroke. V nadaljevanju podaja navedbe v zvezi s sporno darilno pogodbo ter podaja dodatne navedbe v zvezi z izvedeniškim mnenjem. Izvedenec naj bi po občutku ocenil za štiri leta nazaj, da je bila tožnica neprištevna, drugega izvedenca sodišče ni dopustilo. CSD bi moral delovati babici v korist. Predlaga, da Višje sodišče sklep v celoti razveljavi.

3. Prvo in drugotožena stranka v odgovorih na pritožbi tema nasprotujeta in predlagata njuno zavrnitev.

4. Zoper sklep z dne 14. 8. 2015 se pritožuje tožeča stranka. Navaja, da tožeči stranki ni bila nikdar odvzeta opravilna sposobnost, zato lahko kadarkoli podpiše pooblastilo kateremukoli odvetniku. V tem postopku pritožbe skrbnik za poseben primer ne more biti CSD X, ker za to ni bil pooblaščen in tudi ne gre za posebni primer. Gre za navzkrižje interesov, da CSD zastopa in deluje proti družini N., nato pa razveljavi vsa pravdna dejanja, s tem pa povzroča stroške, ki jih je sodišče naprtilo tožnici. Tožnica ne verjame, da je CSD pri 92-ih letih tožnici prisodil in prijavil ter zahteva od nje plačilo več kot 5.000,00 EUR pri skromni pokojnini. CSD bi se moral pritožiti zoper sklep o odmeri stroškov, saj, če je bila tožnica neprištevna, prav gotovo ni dolžna povrniti stroškov.

5. Pritožbe niso utemeljene.

6. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je tožeča stranka pritožbi vložila po – pooblaščenki, kateri je podpisala novo pooblastilo. Tožeča stranka ima v postopku sicer skrbnika, vendar za ti pritožbi odobritev skrbnika ni bila potrebna, saj pritožbe, ki je vložena po procesno nesposobni osebi zoper sklep, s katerim je bila tožba iz tega razloga zavržena, ni mogoče zavreči. Vsakemu je treba priznati procesno sposobnost, da lahko s pritožbo izpodbija odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbo zavrglo iz razloga, da pri njemu ni podana procesna sposobnost. V tem okviru je tožeča stranka za vložitev pritožbe lahko pooblastila odvetnico, sodišče druge stopnje je zato obe pritožbi tožeče stranke (tudi zoper sklep o stroških, ki je povezan z osnovno odločitvijo) obravnavalo vsebinsko.

Glede pritožbe zoper sklep z dne 14. 5. 2015:

7. Neutemeljene so pritožbene navedbe obeh pritožnikov, ki izpodbijajo ravnanje sodišča prve stopnje, ki je pri odločitvi sledilo postavljenemu izvedencu. Tako tožeča stranka kot tretjetožena stranka sta res podali pripombe na izvedeniško mnenje, vendar ne drži navedba tožeče stranke, da sodišče njenih pripomb ni upoštevalo. Res ni postavilo drugega izvedenca, vendar pa je pripombe poslalo v odgovor izvedencu, ta je nanje tudi odgovoril (glej list. št. 151 spisa). Pri tem je pojasnil, da je bila osnova za izdelavo mnenja pregled kompletne medicinske dokumentacije, fotokopije katere so v spisu, vseh dokumentov iz obsežnega spisa in pregled tožnice, ki ga je opravil skupaj z opravljenim testiranjem po KPSS. Na osnovi kliničnega pregleda in opravljenega KPSS je ugotovil, da gre pri tožnici za neopredeljeno demenco zmerne oblike, že na meji s težko obliko. Nadalje je pojasnil, da pri tako izraziti demenci bolezen traja vsaj nekaj let, da je pri osebah z demenco še dolgo časa ohranjen spomin za starejše dogodke, medtem ko je za novejše dogodke prizadet in sčasoma izginjajo tudi najstarejši ohranjeni spomini. Spominske vrzeli pogosto zamenjujejo s konfabulacijami in v zgodnji fazi demence pride zelo pogosto do nanašalnih in preganjalnih blodenj, depresivnih motenj, akustičnih in optičnih halucinacij in do takšnih dogodkov, ki jih je izvedenec tudi opisal, je v letu 2011 večkrat prišlo. Izvedenec je zaključil, da ima tožnica simptomatiko neopredeljene demence F.03 že na meji s težko obliko trajajočo vsaj nekaj let. 8. Neutemeljeno je sklicevanje pritožnikov na to, da je bilo pooblastilo odvetnici podpisano v odvetniški pisarni in overjeno v notarski pisarni ter opozarjanje na mnenje lečeče zdravnice, saj je za oceno demence potreben, kot je pojasnil izvedenec, usmerjen pogled in ocena spominskih in drugih funkcij ter ustrezna ocena le-tega, za kar je potrebno specifično znanje in se diagnoza demenca praviloma postavi s strani specialistov psihiatrov in nevrologov. Sicer pa je, kot je pojasnil izvedenec, že osebna zdravnica zapisovala podatke, ki so kazali na psihične težave.

9. Tretjetožena stranka drugih relevantnih navedb v pritožbi ne podaja, tožeča stranka pa navaja še, da je v postopku izločala pristojnost CSD, vendar to iz spisa ni razvidno. V vlogi na list. št. 210 je navajala, da ravnanje CSD, ki ni odobril do takrat opravljenih dejanj, ni bilo v korist tožnice, kar pa ne pomeni izločitve pristojnosti CSD. Nadalje je neutemeljena pritožbena navedba, ga CSD ne more zastopati tožnice, ker ga tožnica ni pooblastila. CSD namreč tožnico zastopa na podlagi dokončne in izvršljive odločbe CSD X z dne 24. 7. 2014, s katero je bil tožnici postavljen skrbnik za poseben primer.

10. Tožeča stranka neutemeljeno navaja tudi, da je bila pravdno sposobna zato, ker ji ni bila odvzeta opravilna sposobnost in da bi bilo treba najprej predlagati odvzem opravilne sposobnosti in šele potem določiti skrbnika. Sodišče prve stopnje je namreč v postopku ravnalo pravilno, ko je v skladu z 80. členom Zakona o pravdnem postopku, ZPP, po uradni dolžnosti pazilo na to, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, pravdno sposoben. Ker je v nadaljevanju postopanja po 81. členu ZPP ugotovilo, da tožnica ni zmožna sodelovati v postopkih pred sodiščem in podajati relevantnih podatkov, je pravilno pozvalo Center za socialno delo X, da tožnici postavi skrbnika. Ta je bil tožnici postavljen in ker je sodišče obvestil, da dejanj tožnice v predmetnem pravdnem postopku ne odobrava (tožnica pa je bila že ob vložitvi tožbe, ki je ni vložila po pooblaščencu, pravdno nesposobna), je šlo za pomanjkljivost, ki je na podlagi 81. člena ZPP ni mogoče odpraviti. Sodišče prve stopnje je zato tožbo tožnice pravilno zavrglo (peti odstavek 81. člena ZPP).

11. Ostale pritožbene navedbe, ki se nanašajo na samo pogodbo, pri presoji izpodbijanega sklepa niso pravno relevantne.

12. Tožeča stranka sklep izpodbija samo v II. točki izreka, tretjetožena stranka pa v celoti, vendar konkretnih pritožbenih navedb glede I. točke izreka ne navaja, sodišče druge stopnje pa je ob preizkusu izpodbijanega sklepa ugotovilo, da niso podane kršitve, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, sodišče prve stopnje pa je pravilno uporabilo tudi materialnopravne določbe, zato je sodišče druge stopnje pritožbi zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Glede pritožbe zoper sklep z dne 14. 8. 2015:

13. Tudi v tej pritožbi tožeča stranka ponavlja, da ji ni bila odvzeta opravilna sposobnost in da lahko podpiše pooblastilo kateremukoli odvetniku. Glede procesne sposobnosti tožeče stranke za vložitev pritožbe je bilo pojasnilo podano že zgoraj, zato nadaljnji odgovor ni potreben. Nadalje tožeča stranka navaja, da gre za navzkrižje interesov, da CSD zastopa in deluje proti družini N., nato pa razveljavi pravdna dejanja, vendar tega nasprotja ne pojasni.

14. Neutemeljena je tudi navedba, da naj bi CSD povzročal stroške, kot tudi navedba, da je CSD prisodil in prijavil ter zahteva od tožnice plačilo več kot 5.000,00 EUR. V izpodbijanem sklepu je namreč sodišče (in ne CSD) stroške prisodilo prvo in drugotoženi stranki (ki sta stroške priglasili), odločitev je skladna z določili o stroških, navedenih v ZPP. Stranka, ki v pravdi ne uspe, mora namreč nasprotni stranki povrniti stroške postopka, zavrženje tožbe pa pomeni, da tožeča stranka v postopku ni uspela. Podlage, da bi prvo in drugotožena stranka stroške postopka nosili sami, ZPP za takšen primer ne določa. Odločilno je, da je bila tožba tožnice zavržena, v takem primeru je tožeča stranka nasprotnim strankam, zaradi neuspeha v postopku, stroške dolžna povrniti. Odločitev je pravilna, zato tožnica neutemeljeno navaja tudi, da bi se moral CSD kot skrbnik za posebni primer zoper sklep o odmeri stroškov pritožiti.

15. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

16. Tožeča stranka pritožbenih stroškov ni priglasila. Tretjetožena stranka s pritožbo ni uspela, zato nosi pritožbene stroške sama, sama pa nosita svoje stroške pritožbenega postopka tudi prvi in drugi toženec, saj njuna odgovora na pritožbi zoper sklep z dne 14. 5. 2015 nista bila potrebna. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 154. in 155. členom ZPP.