Jedro

Imetniku tujega vozniškega dovoljenja se stranska sankcija kazenskih točk ni smela izreči, kasnejša sprememba predpisa pa na odločanje nima vpliva, saj se za storilca uporabi zakon ali predpis, ki je zanj milejši; zato mu sodišče tudi ne more izreči sankcije prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije.

Izrek

Izpodbijana pravnomočna sodba Okrajnega sodišča v Mariboru z dne 29.12.2006 se spremeni tako, da se storilcu K.M. ne izreče stranska sankcija 18 kazenskih točk v cestnem prometu.

Obrazložitev

A. 1. Okrajno sodišče v Mariboru je z izpodbijano sodbo spoznalo K.M. za odgovornega prekrška po točki d četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1, ter storilcu izreklo globo v znesku 120.000,00 SIT in stransko sankcijo 18 kazenskih točk za prekršek, storjen z motornim vozilom kategorije B. Odločilo je še, da je storilec dolžan plačati stroške postopka o prekršku, in sicer povprečnino v znesku 10.000,00 SIT.

2. Vrhovni državni tožilec je 7.9.2007 zoper pravnomočno sodbo vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. Uveljavlja kršitev materialnih določb zakona iz 5. točke 156. člena Zakona o prekrških (ZP-1), ki je podana, ker je sodišče z odločitvijo o sankciji prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu. Storilčevo vozniško dovoljenje je bilo izdano v Republiki Avstriji. V času storitve prekrška 24.8.2005 je bilo v skladu s takrat veljavnim drugim odstavkom 22. člena ZP-1 mogoče izreči kazenske točke v cestnem prometu le vozniku, ki ima veljavno vozniško dovoljenje, izdano v Republiki Sloveniji.

B.

3. Iz izpodbijane pravnomočne sodbe izhaja, da je bil prekršek, zaradi katerega je bila storilcu izrečena stranska sankcija 18 kazenskih točk, storjen 24.8.2005. V tem času je veljala določba drugega odstavka 22. člena ZP-1, po kateri so se kazenske točke v cestnem prometu lahko izrekle vozniku, ki je imel veljavno vozniško dovoljenje, izdano v Republiki Sloveniji, oziroma osebi, ki ji je začasno odvzeto vozniško dovoljenje.

Iz obdolžilnega predloga izhaja, da storilec ni bil imetnik slovenskega vozniškega dovoljenja, saj je bilo njegovo vozniško dovoljenje izdano na D. v Republiki Avstriji. Z izrekom stranske sankcije 18 kazenskih točk je sodišče v izpodbijani sodbi prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu, s čimer je podana v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavljana kršitev iz 5. točke 156. člena ZP-1. 4. Kasnejša sprememba 22. člena ZP-1 na odločanje v konkretnem primeru nima vpliva, saj se v skladu z drugim odstavkom 2. člena ZP-1 v primeru, če se po storitvi prekrška enkrat ali večkrat spremenijo materialnopravne določbe tega zakona ali predpis, ki določa prekršek, uporabi zakon ali predpis, ki je za storilca milejši. Vrhovno sodišče zato ni sledilo predlogu vložnika, naj se izpodbijana sodba spremeni tako, da se storilcu izreče sankcija v skladu z osmim odstavkom 10. člena Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (ZP-1C), pri čemer očitno misli na določbo tretjega odstavka 10. člena ZP-1C oziroma na določbo osmega odstavka 22. člena sedaj veljavnega ZP-1, po kateri sodišče vozniku, ki je imetnik tujega vozniškega dovoljenja, namesto prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja izreče prepoved uporabe vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za dobo enega leta. Ta določba v času storitve prekrška še ni veljala, saj je ZP-1C pričel veljati 29.5.2006. 5. Glede na ugotovljeno kršitev materialnih določb zakona (5. točka 156. člena ZP-1) je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 426. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 glede na naravo kršitve izpodbijano sodbo v odločbi o sankciji spremenilo tako, da se storilcu ne izreče stranska sankcija 18 kazenskih točk.