Jedro

Uporaba javnega dobra je podvržena predpisom upravnega prava. Na javnem dobru ni mogoče pridobiti pravic civilnega prava in jih zato tudi pred sodiščem ni mogoče uveljaviti.

Izrek

Sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zavrže tožba z zahtevkom, ki se glasi: 1. "Tožencu se prepoveduje jemati vodo iz potoka B. s črpalko ali kako drugače in z njo namakati ali zalivati svoja zemljišča na S. ali kjerkoli nad tožnikovim mlinom v P. in ga s tem motiti v njegovi posesti pogonske moči, sestoječe iz vodnih naprav, vodnega padca in vode B. 2. Toženec mora v 15 dneh povrniti tožniku njegove pravdne stroške, kot jih bo odmerilo sodišče, v primeru plačilne zamude pa plačati od odmerjenih stroškov še zakonite zamudne obresti in sicer od odmere do plačila".

Tožnik je dolžan povrniti tožencu pravdne stroške v znesku 400,00 SIT v 15 dneh, da ne bo izvršbe, v primeru zamude pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Zahtevek tožnika, povzet v izreku tega sklepa, je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrnilo in tožniku naložilo, da mora tožencu povrniti njegove pravdne stroške, odmerjene na 400,00 SIT.

Zoper sklep sodišča prve stopnje se tožnik pritožuje, ker sodišče v vabilu na prvi narok za glavno obravnavo ni navedlo posledic, ki lahko nastanejo, če kot tožnik ne pride na narok in ker je sodišče zunaj tožbenega razloga dalo posestno varstvo toženi stranki in s tem poseglo v upravno pristojnost. Predlaga razveljavitev sklepa. V pritožbi in v pravočasni dopolnitvi le-te obširno razlaga svoje stališče v zvezi s predmetno zadevo. Po izteku pritožbenega roka je tožnik poslal še eno dopolnitev pritožbe, ki jo je sodišče prve stopnje prejelo 21.11.1995, ta dopolnitev pa je prepozna.

Ob odločanju o pritožbi je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je prvo sodišče s tem, ko je o zadevi meritorno odločilo, storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 3. tč. 2. odst. 354. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP, na katero mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 365. čl. ZPP). Ta procesna kršitev je podana, če je bilo odločeno o zahtevku v sporu, ki ne spada v sodno pristojnost. Na to mora po določbi 1. odst. 16. čl. ZPP sodišče prve stopnje paziti ves čas po uradni dolžnosti. V obravnavani zadevi gre za tako situacijo.

Zahtevek se glasi na prepoved jemanja vode iz potoka B. s črpalko ali kako drugače in z njo namakati ali zalivati zemljišča na S. ali kjerkoli nad tožnikovim mlinom v P. ter ga s tem motiti v njegovi posesti pogonske moči. Po sodni poti pa tožnik takega zahtevka ne more uveljaviti. Reke in potoki so po sedaj veljavnih kot tudi po prej veljavnih predpisih javno dobro, ki je v splošni rabi. Podvrženo je predpisom upravnega prava. Stvari, ki služijo splošni rabi, ni mogoče odsvojiti in nihče na njih tudi ne more pridobiti lastninske pravice. Na takih stvareh tudi ni mogoče pridobiti kakih drugih pravic, ki bi ovirale, da bi se stvar uporabljala za namene, za katere je določena. Posebni predpisi določajo, kakšne pravice se lahko ustanavljajo glede teh stvari. Z upravnimi predpisi je urejena splošna uporaba, to je raba, ki gre vsakomur v enaki meri, ali posebna raba, to je raba, ki gre le določeni osebi. Ne v prvem in ne v drugem primeru pa to niso pravice civilnega prava in jih zato tudi ni mogoče uveljaviti pred sodiščem (prim. čl. 2, 45 in 46 Zakona o vodah (Ur.l. SRS in RS št. 38-1689/81, 29-1426/86, 15-521/91).

Glede na povedano tudi ni potrebno odgovarjati na pritožbene trditve, zlasti ne na one, ki zadevajo kršitev postopka v zvezi z vabljenjem tožnika.

Ker je torej sodišče prve stopnje odločalo v sporu, ki ne spada v sodno pristojnost, je bilo treba sklep razveljaviti in tožbo zavreči po 2. odst. 369. čl. ZPP.

Odločitev o stroških postopka je utemeljena na določilu 2. odst. 166. čl. ZPP v zvezi s čl. 154 istega zakona, pri čemer ni posegalo v pravilno odmero sodišča prve stopnje po višini. Odločanje o stroških pritožbenega postopka je odpadlo, ker ti niso bili priglašeni.