Jedro

V tej pravdi sta bistveni le dve dejanski ugotovitvi. In sicer, da toženec ni izpolnjeval pogodbene obveznosti zagotavljanja tožniku 24-urne pomoči in oskrbe, ki jo je tožnik zaradi nepokretnosti in popolne odvisnosti od drugih potreboval, in da je toženec že dober mesec po sklenitvi pogodbe to prenehal izvrševati in se odselil od tožnika. Ker ta konkretni dejanski stan povsem odgovarja zakonskemu dejanskemu stanu določbe tretjega odstavka 561. člena OZ oziroma ker to pomeni, da toženec ni izpolnjeval svojih obveznosti iz pogodbe, je odločitev, da se sporna pogodba razveže materialnopravno pravilna.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Toženec mora tožeči stranki plačati stroške revizijskega postopka v znesku 1.696,00 EUR v 15 dneh, od tedaj dalje pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je (med drugim) ugodilo tožbenemu zahtevku za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju z dne 8. 6. 2011, sklenjene med pokojnim tožnikom A. A. kot preživljancem in tožencem kot preživljalcem (III. točka izreka). Ugotovilo je tudi neveljavnost vknjižbe pravice prepovedi odtujitve in obremenitve v korist toženca, vknjižene na podlagi prej navedene pogodbe, in odredilo izbris te prepovedi (IV. točka izreka). Odločilo je še o stroških postopka (V. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu (pod točko III., IV. in V. izreka sodbe sodišča prve stopnje) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je še o stroških pritožbenega postopka.

3. Toženec v pravočasni reviziji zoper drugostopenjsko sodbo uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Z obširnim povzemanjem dejanskih ugotovitev (in tudi izpovedb prič) skuša predstaviti sklep, da je v celoti izpolnjeval vse pogodbene zaveze, ob tem pa poudarja, da nadstandardna oskrba ni bila dogovorjena, zato zaradi njenega eventualnega neizpolnjevanja pogodbe ni mogoče razvezati. Meni, da je sodišče neutemeljeno kot nepotrebnega zavrnilo njegov dokazni predlog za zaslišanje odvetnice M. M. kot priče. Zatrjuje še kršitve iz 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa, da sodbi razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Toženec neutemeljeno zatrjuje kršitev načela kontradiktornosti, ko trdi, da bi moralo sodišče prve stopnje ugoditi dokaznemu predlogu za zaslišanje odvetnice M. M. kot priče. Sodba sodišča prve stopnje ima namreč razloge, s katerimi je zavrnitev predlaganega dokaza razumno utemeljena/obrazložena (primerjaj 52. točko obrazložitve prvostopenjske sodbe). Bistvena in nosilna značilnost nadalje zatrjevane kršitve postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je, da sodbe ni mogoče preizkusiti. Ker je sodbi sodišč prve in druge stopnje vsekakor mogoče preizkusiti, očitana procesna kršitev ni podana. Tudi očitana protispisnost v obravnavani zadevi ni podana. Protispisnost je podana le, če gre za napako pri povzemanju vsebine listin/zapisnikov, torej takrat, ko je sodišče listinam/zapisnikom pripisalo drugačno vsebino od tiste, ki jo v resnici imajo. Za to pa v obravnavanem primeru ne gre.

7. Iz dejanskih ugotovitev izhaja, da so tožniku v juniju 2009 ugotovili diagnozo tumor - miksoidni sarkom, vendar se tožnik ni odločil za zdravljenje po metodah uradne medicine, temveč za zdravljenje pri bioenergetikih/zdravilcih, pri čemer je bil toženec eden od njegovih zdravilcev. Tožnik in toženec sta pogodbo o dosmrtnem preživljanju (v nadaljevanju pogodba) sklenila 8. 6. 2011, tožnik pa je umrl 29. 8. 2011, torej čez dobra dva meseca. Toženec ni izpolnjeval pogodbene obveznosti zagotavljanja tožniku 24-urne pomoči in oskrbe, ki jo je tožnik zaradi nepokretnosti in popolne odvisnosti od drugih potreboval. Tožnik je bil tudi nezadovoljen s toženčevo preostalo oskrbo zaradi toženčevega neodzivanja na tožnikove nočne klice in tudi toženec teh nočnih klicev in potreb tožnika ni zmogel zagotoviti. Toženec je 13. 7. 2011 prenehal izvrševati pogodbo in se odselil od tožnika, za tožnika pa so začeli skrbeti sorodniki ob pomoči delavk patronažne službe in prostovoljcev društva Hospic. Revizijsko nesprejemanje teh dejanskih ugotovitev pa ni upoštevno (primerjaj tretji odstavek 370. člena ZPP).

8. V tej pravdi sta bistveni le dve dejanski ugotovitvi. In sicer, da toženec ni izpolnjeval pogodbene obveznosti zagotavljanja tožniku 24-urne pomoči in oskrbe, ki jo je tožnik zaradi nepokretnosti in popolne odvisnosti od drugih potreboval, in da je toženec že dober mesec po sklenitvi pogodbe to prenehal izvrševati in se odselil od tožnika. Ker ta konkretni dejanski stan povsem odgovarja zakonskemu dejanskemu stanu določbe tretjega odstavka 561. člena Obligacijskega zakonika oziroma ker, preprosteje povedano, to pomeni, da toženec ni izpolnjeval svojih obveznosti iz pogodbe, je odločitev sodišča prve stopnje, da se sporna pogodba razveže, potrjena s strani pritožbenega sodišča, materialnopravno pravilna.

9. Ostale revizijske trditve (da nadstandardna oskrba ni bila dogovorjena) glede na navedeno niso pomembne, zato nanje ni treba posebej odgovarjati.

10. Glede na navedeno je revizijsko sodišče toženčevo revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

11. Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbah 165. in 154. člena ZPP. Ker toženec z revizijo ni uspel, mora tožeči stranki povrniti njene stroške, ki jih je imela zaradi vložitve odgovora na revizijo. Višina teh stroškov je odmerjena v skladu z Odvetniško tarifo.