Jedro

Dodelitev finančnih vzpodbud je po predmetnem javnem pozivu in v skladu z načelom pravne države dopustna za objekte zgrajene v skladu s predpisi o graditvi objektov in v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem. Tega pogoja pa tožnikova gradnja ne izpolnjuje, saj je bilo gradbeno dovoljenje izdano za gradnjo vinske kleti, gradbeno dovoljenje za spremembo namembnosti pa ni bilo pridobljeno.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da se vloga tožeče stranke za pridobitev nepovratne finančne spodbude za ukrep vgradnje kurilne naprave na lesno biomaso za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe zavrne. Iz obrazložitve izhaja, da tožnikova vloga ne izpolnjuje pogojev iz javnega poziva, št. 54SUB-OB17 - nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb (Ur. list RS, št. 56/2017, 39/2018, 57/2018, 84/2018, 30/2019 in 36/2019 - v nadaljevanju javni poziv), ki je bil namenjen za finančne spodbude občanom za rabo obnovljivih virov energije in večjo energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb na območju Republike Slovenije. Obstoječa stanovanjska stavba in njeni deli, na katerih bodo izvedeni ukrepi javnega poziva, morajo biti namreč zgrajeni v skladu z gradbenim dovoljenjem oziroma v skladu z veljavno gradbeno zakonodajo.

2. Tožena stranka je iz predloženega gradbenega dovoljenja, št. 351-1316/75-4 z dne 24. 5. 1976 ugotovila, da je bilo gradbeno dovoljenje izdano za gradnjo vinske kleti na predmetnem zemljišču. Dovoljena je bila torej gradnja objekta, ki ni stanovanjski, saj sodi vinska klet med stavbe za skladiščenje pridelkov. Klasifikacija stavbe se določi skladno s projektno dokumentacijo ob upoštevanju prostorskega načrta posamezne občine. Da bi stavba v konkretnem primeru štela za stanovanjsko stavbo, bi si moral vlagatelj pridobiti gradbeno dovoljenje za spremembo namembnosti stavbe iz vinske kleti v stanovanjsko stavbo. Takšno gradbeno dovoljenje pa bi vlagatelj lahko dobil le, če bi prostorski načrt na območju občine, kjer vinska klet stoji, dopuščal gradnjo stanovanjskih stavb. Četudi je po podatkih GURS za objekt zavedeno, da je dejanska raba tega objekta stanovanjska, pa 79. člen Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) določa, da se v katastru stavb vodijo podatki o dejanski rabi stavbe in da se ta raba določi glede na pretežni namen uporabe stavbe, v skladu z desetim odstavkom 81. člena ZEN pa vpis stavbe zgrajene brez predpisanih dovoljenj v kataster stavb, ne pomeni njene legalizacije. Tožnik bi moral imeti za spremembo namembnosti pravnomočno gradbeno dovoljenje, katerega ni predložil, kar pomeni, da namembnost stavbe ni bila spremenjena. Na namembnost stavbe ne vpliva dejstvo, da vlagatelj z družino v njej biva že vrsto let ter da je primerov, ko ljudje nestanovanjski objekt uporabljajo za stanovanjskega, veliko. Ker predmetna naložba ni skladna z določili javnega poziva, je tožena stranka tožnikovo vlogo zavrnila.

3. Tožnik v tožbi navaja, da je vložil vlogo na predmetni javni poziv pod točko B-vgradnja kurilne naprave na lesno biomaso za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe. Ugotovitev tožene stranke, da pri tem ne gre za stanovanjski, pač pa za kmetijski objekt, saj gradbeno dovoljenje, izdano 24. 5. 1976, glasi na vinsko klet, ne drži. V predmetnem objektu stanuje že 40 leto, stavba pa je v dokumentih geodetske uprave vpisana kot stanovanjski objekt. Iz vpogleda v uradne podatke GURS-a je razvidno, da je stavba vrednotena po modelu HIS (model vrednotenja za hiše) in ne po modelu PKO (model vrednotenja za kmetijske stavbe) in tudi ne po modelu PKZ (model vrednotenja za zidanice). Vse to pa potrjuje, da gre za stanovanjsko stavbo. Da gre za stanovanjski objekt pa potrjuje tudi odločba Ministrstva za finance, ki je za objekt izdalo odločbo o odmeri davka na premoženje, ki jo plačuje že ves čas, odkar ta davek obstaja. Sredstva Eko sklada so namenjena za prehod na obnovljive vire energije in tem pogojem je v celoti zadostil. Smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so v njej navedeni, in predlaga, da sodišče tožbo zavrne. Ponovno povzema ključne določbe javnega poziva in razloge za zavrnitev tožnikove vloge. Za predmetno gradnjo je bilo izdano gradbeno dovoljenje za vinsko klet, da bi stavba v konkretnem primeru štela za stanovanjsko stavbo, pa bi moral vlagatelj pridobiti gradbeno dovoljenje za spremembo namembnosti stavbe iz vinske kleti v stanovanjsko stavbo. Dejstvo, da je objekt v GURS vpisan kot stanovanjska stavba, na to ne vpliva. Tožena stranka predlaga, da sodišče tožbo zavrne in priglaša stroške tega upravnega spora.

5. Tožnik vztraja pri svojih stališčih tudi v vloženi pripravljalni vlogi.

6. Sodišče je s sklepom, št. II U 398/2019-12 z dne 16. 2. 2022 v skladu s 3. alineo drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odločilo, da bo, ker gre za enostavno dejansko in pravno stanje, v zadevi odločilo po sodniku posamezniku. Predmet presoje v tej zadevi je, ali tožnik izpolnjuje zgoraj navedeni pogoj po predmetnem javnem pozivu, ker pomeni, da gre za po dejanski in pravni plati za enostavno zadevo.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Sodišče je v predmetni zadevi opravilo glavno obravnavo in v dokaznem postopku vpogledalo predložene listinske dokaze. Pri tem sta obe stranki vztrajali pri svojih že doslej podanih stališčih.

9. Predmet presoje v tej zadevi je odločitev tožene stranke, da se zavrne tožnikova vloga vložena na javni poziv 54SUB-OB17 - nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb, objavljen v Uradnem listu RS št. 56/2017. Predmet tega javnega poziva so nepovratne finančne spodbude občanom za rabo obnovljivih virov energije in večjo energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb na celotnem območju Republike Slovenije. Tožeča stranka je vložila vlogo po točki B javnega poziva - vgradnja kurilne naprave ne lesno biomaso za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe. Nepovratna finančna spodbuda je lahko dodeljena le za stanovanjske stavbe oziroma dele stanovanjskih stavb.

10. Vlogi za (med ostalim) ukrep B mora biti priložena kopija gradbenega dovoljenja za stavbo, na kateri bo izvedena naložba. Razen tega je treba priložiti tudi kopijo ustreznega novega gradbenega ali drugega dovoljenja, če so bili na stavbi izvedeni gradbeno-rekonstrukcijski posegi (prva in druga alineja točke 4.a javnega poziva).

11. Točka 4.b) javnega poziva določa, da mora biti izvedba naložbe v skladu z veljavno zakonodajo. Stanovanjska stavba, na kateri bodo izvedeni ukrepi tega javnega poziva mora biti zgrajena v skladu z gradbenim dovoljenjem oziroma skladno s predpisi o graditvi objektov. Skladnost gradnje bo preverjana na podlagi gradbenega dovoljenja za stavbo.

12. Kot izhaja iz nespornih dejstev v predmetni zadevi, je tožnik želel finančno spodbudo po predmetnem javnem pozivu za vgradnjo kurilne naprave na lesno biomaso za centralno ogrevanje stavbe, za katero je bilo izdano gradbeno dovoljenje v letu 1976 in sicer za vinsko klet. Tožnik izpodbijani odločitvi nasprotuje s trditvijo, da v tej stavbi stanuje že 40 let, da je v uradnih podatkih Geodetske uprave RS (GURS) vpisana kot stanovanjski objekt, da je vrednotena po modelu za stanovanjske hiše in je kot taka vpisana v zemljiškem katastru, zanjo pa plačuje davek na premoženje.

13. Iz v spisu nahajajočih listin izhaja med strankama nesporno dejstvo, da je bilo tožniku dne 24. 5. 1976 izdano gradbeno dovoljenje Skupščine občine Murska Sobota št. 351-136/75-4 za gradnjo vinske kleti na predmetnem zemljišču po predloženem projektu.

14. Tožnik pojasnjuje, da predmetno gradnjo že 40 let uporablja kot stanovanjsko stavbo. Glede spremembe namembnosti tako sedaj veljavni predpisi (prvi odstavek 4. člena Gradbenega zakona (v nadaljevanju GZ) kot njegovi predhodniki (Zakon o graditvi objektov - ZGO-1 v 4. členu1) in tudi v času predmetne gradnje veljavni predpisi so za spremembo namembnosti zahtevali izdano gradbeno dovoljenje. Do leta 2002 je bilo za izdajo gradbenega dovoljenja potrebno predhodno pridobiti lokacijsko dovoljenje, oboje pa je bilo potrebno tudi za spremembo namembnosti. To je določal tako Zakon o urbanističnem planiranju, veljaven od 30. 4. 1967 do 21. 6. 1984, ki v drugi alineji prvega odstavka 19. člena določa, da lokacijsko dovoljenje ni potrebno za adaptacije, kadar se ne spreminja namen obstoječih objektov, kot Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, veljaven od 22. 6. 1984 do 31. 12. 2002, ki ima vsebinsko enako določbo v drugi alineji prvega odstavka 51. člena. Ker je tožnik predmetno gradnjo spremenil iz vinske kleti v stanovanjsko stavbo, bi za tako spremembo namembnosti v obdobju, ko je to storil, moral pridobiti najprej lokacijsko in nato gradbeno dovoljenje. Po sedanjih predpisih je lokacijsko dovoljenje nadomestila lokacijska informacija, tožnik pa bi moral pridobiti gradbeno dovoljenje.

15. Vse navedeno pa vodi do zaključka, da je izpodbijana odločitev pravilna. Dodelitev finančnih vzpodbud je po predmetnem javnem pozivu in tudi v skladu z načelom pravne države (2. člen Ustave RS) dopustna za objekte zgrajene v skladu s predpisi o graditvi objektov in v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem. Tega pogoja pa tožnikova gradnja ne izpolnjuje, saj je bilo gradbeno dovoljenje izdano za gradnjo vinske kleti, gradbeno dovoljenje za spremembo namembnosti pa ni bilo pridobljeno.

16. Na to ne vpliva ugovor tožeče stranke, da je stavba v uradnih evidencah GURS vpisana kot stanovanjska stavba in kot taka tudi vrednotena. Kot je pravilno navedeno v izpodbijani odločbi, v času izdaje izpodbijane odločbe veljaven Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN) določa, da se v katastru stavb vodijo podatki o _dejanski_ rabi stavbe (in torej ne tisti, ki ima podlago v izdanih dovoljenjih), vpis stavbe zgrajene brez predpisanih dovoljenj pa ne pomeni njene legalizacije (deseti odstavek 81. člena ZEN).

17. Tožeča stranka kot nedopustno tožbeno novoto navaja tudi, da za predmetno gradnjo plačuje davek na premoženje in prilaga odločbo o odmeri davka na premoženje za leto 2019. Glede tega sodišče najprej pojasnjuje, da lahko tožnik v tožbi navaja nova dejstva in dokaze le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji in jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta (52. člen ZUS-1). V upravnem sporu namreč stranke ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta (tretji odstavek 20. člena ZUS-1). Kot izhaja iz podatkov spisa, je bil tožnik v postopku pozvan na dopolnitev svoje vloge in seznanjen s stališči tožene stranke o predmetni zadevi ter se je na to tudi odzval in posredoval svoja stališča, kar pomeni, da je imel možnost navesti tudi okoliščine v zvezi s plačilom predmetnega davka. Zato sta navedeno dejstvo in priložen dokaz nedopustna tožbena novota. Zgolj v pojasnilo tožniku pa sodišče še dodaja, da tudi odmera davka na odločitev v predmetni zadevi ne vpliva, saj ta temelji na zgoraj navedeni dejanski in pravni podlagi, zakonitost in pravilnost odločbe o odmeri davka pa ni predmet tega postopka.

18. Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. 1 Sprememba vinske kleti v stanovanjski objekt ne sodi med nobeno od izjem, ko gradbeno dovoljenje za spremembo namembnosti ni potrebno in jih določa četrti odstavek 4. člena ZGO-1.