Jedro

Zmotno je stališče, da je zadeva že v fazi pravde. Dokler se ne odloči o ugovoru proti sklepu o izvršbi, torej o njegovi pravočasnosti, popolnosti, dovoljenosti, obsegu ugovornega izpodbijanja in utemeljenosti oziroma neutemeljenosti, gre še vedno za izvršilno zadevo, saj je lahko rezultat odločitve o ugovoru tak, da do pravde sploh ne pride. Zato je tudi ureditev v drugem odstavku 62. člena ZIZ taka, da sodišče šele po razveljavitvi drugega dela sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, v primeru sporazuma o krajevni pristojnosti, na katerega se sklicuje upnik ali dolžnik pa se izreče tudi za krajevno nepristojnega in zadevo odstopi (krajevno in stvarno) pristojnemu sodišču.

Izrek

Za odločanje o ugovoru je pristojno Okrajno sodišče v Gornji Radgoni.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Gornji Radgoni je 5.3.2002 pod. opr. št. In 02/00002-8 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in dolžnikoma naložilo, da v osmih dneh plačata terjatev, ter dovolilo izvršbo na nepremičnine, premičnine in denarne terjatve dolžnikov pri bankah. O ugovoru dolžnikov z dne 13.3.2002 še ni odločilo, pač pa je po določenih zapletih 16.12.2004 izdalo sklep o svoji krajevni nepristojnosti ter odločilo, da bo zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Ljubljani kot krajevno pristojnemu sodišču. V razlogih se je sklicevalo, da je upnica v predlogu za izvršbo predlagala, naj se v primeru ugovora zadeva odstopi krajevno pristojnemu sodišču v Ljubljani zaradi sporazuma o pristojnosti, ki ga je tudi priložila predlogu za izvršbo. Kot pravno podlago svoje odločitve je sodišče navedlo četrti odstavek 58. člena v zvezi s tretjim odstavkom 41. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

Okrajno sodišče v Ljubljani je zadevo vrnilo Okrajnemu sodišču v Gornji Radgoni, ker se pravdni postopek brez odločitve o ugovoru ne more začeti, pri tem pa je opozorilo tudi na vprašanje stvarne pristojnosti zaradi vrednosti terjatve, vendar je Okrajno sodišče v Gornji Radgoni vztrajalo pri svojem stališču in poudarilo, da je sklep o nepristojnosti pravnomočen ter da gre v zadevi za pravdo. Zato je Okrajno sodišče v Ljubljani sprožilo spor o pristojnosti. V predlogu vrhovnemu sodišču svoje stališče utemeljuje z določbo drugega odstavka 62. člena ZIZ, ki ureja tudi vprašanje, kdaj in kako se upošteva sporazum strank o pristojnosti. Sklicevalo se je še na nekatere druge zakonske določbe.

Vrhovno sodišče v tej izvršilni zadevi ugotavlja, da je za odločitev o ugovoru pristojno Okrajno sodišče v Gornji Radgoni. Pri tem pojasnjuje, da je zmotno stališče Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni, da je zadeva že v fazi pravde. Dokler se ne odloči o ugovoru proti sklepu o izvršbi, torej o njegovi pravočasnosti, popolnosti, dovoljenosti, obsegu ugovornega izpodbijanja in utemeljenosti oziroma neutemeljenosti, gre še vedno za izvršilno zadevo, saj je lahko rezultat odločitve o ugovoru tak, da do pravde sploh ne pride. Zato je tudi ureditev v drugem odstavku 62. člena ZIZ taka, da sodišče šele po razveljavitvi drugega dela sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, v primeru sporazuma o krajevni pristojnosti, na katerega se sklicuje upnik (situacija iz tretjega odstavka 41. člena ZIZ) ali dolžnik (situacija iz četrtega odstavka 58. člena ZIZ, na katero se opira Okrajno sodišče v Gornji Radgoni, vendar pri tem prezre dejstvo, da se dolžnika ne sklicujeta na sporazum o pristojnosti) pa se izreče tudi za krajevno nepristojnega in zadevo odstopi (krajevno in stvarno) pristojnemu sodišču. V izvršilnem postopku je namreč krajevna pristojnost vezana na izvršilna sredstva in je izključna. Zato v samem izvršilnem postopku sporazum o krajevni pristojnosti ni upošteven (tako tudi sklep VS RS pod I R 119/2004).

V tej zadevi o ugovoru dolžnikov še ni bilo odločeno in gre torej še vedno za izvršilni postopek. O ugovoru proti sklepu o izvršbi mora v skladu s 54. členom ZIZ odločiti sodišče, ki je ta sklep izdalo. Od narave te odločitve pa je odvisno, ali in kako bo upoštevalo sporazum o krajevni pristojnosti, na katerega se sklicuje upnica in o katerem je predložila listino že ob vložitvi predloga za izvršbo.

Vrhovno sodišče je zato na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odločilo kot v izreku tega sklepa.