Jedro

Odločitve tožene stranke in sodišča prve stopnje temeljijo na ugotovitvah, da je revident kot društvo ustanovljen dne 7. 2. 2003 s sedežem v prostorih, kjer je pred tem gostinsko dejavnost opravljala samostojna podjetnica iz A. Ugotovljeno je bilo tudi, da je ta poslovni prostor opremljen za opravljanje gostinske dejavnosti s točilnim pultom, visokimi stoli pri točilni mizi in v ločenem prostoru s štirimi mizami s po štirimi stoli. Tudi na vrtnem prostoru je možnost strežbe, revident pa nudi gostom več vrst piva, vin, žganih pijač, kav in čajev, pri točilni mizi je nameščena registrska blagajna, postrežba pa je običajna kot v drugih gostinskih obratih. Takšno dejansko stanje tudi po presoji revizijskega sodišča ne dopušča dvoma o tem, da revident opravlja gostinsko dejavnost, ki jo opredeljuje ZGos, po katerem obsega gostinsko dejavnost med drugim tudi strežbo pijač. Če bi revident organiziral le nudenje določenih napitkov članom društva na nepridobiten način, ne bi organiziral posebne osebe za strežbo pijač, registrske blagajne, točilnega pulta, pa tudi cene pijač ne bi bile primerljive s cenami v drugih gostinskih obratih, temveč precej nižje. Pravilna je zato presoja, da je dejavnost revidenta takšna, da presega okvir, ki ga za opravljanje nepridobitne dejavnosti določa ZGos.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi določbe prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS zavrnilo tožbo tožeče stranke (revidenta) zoper odločbo tožene stranke z dne 15. 5. 2003, s katero je tožena stranka zavrnila revidentovo pritožbo proti odločbi Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Enota Celje z dne 28. 4. 2003, s katero je prvostopenjski organ revidentu prepovedal opravljanje gostinske dejavnosti v prostorih v B, dokler si ne pridobi odločbe upravne enote o izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti.

2. Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe pritrjuje odločitvi in razlogom tožene stranke, sklicuje pa se na Zakon o gostinstvu – ZGos in Zakon o društvih - ZDru. Ugotavlja, da revident opravlja gostinsko dejavnost, ne da bi imel odločbo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje te dejavnosti. Pojasnjuje tudi, zakaj je odločilo na nejavni seji kljub predlagani glavni obravnavi.

3. Revident v reviziji (prej pritožbi) izpodbija sodbo sodišča prve stopnje zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da niti inšpekcijski organ niti sodišče nista ugotovila, da bi opravljal pridobitno dejavnost, temveč sta to le predpostavljala. Predlagal je zaslišanje prič. Sodišče ni povedalo, kaj se šteje za pridobitno dejavnost. Ni bila upoštevana odločba Upravne enote Celje z dne 7. 3. 2003. Tudi ni bil upoštevan 3. člen ZGos. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji (prej pritožbi) ugodi in izpodbijano sodbo tako spremeni, da tožbi ugodi in odločbo tožene stranke odpravi ter ji zadevo vrne v ponovno obravnavo.

4. Odgovor na revizijo (prej pritožbo) ni bil vložen.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče odloča o vloženih pravnih sredstvih zoper izdane odločbe sodišča prve stopnje po ZUS-1, če ni s posebnim zakonom drugače določeno; v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba ter so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna 1. 1. 2007. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8. Revident v reviziji uveljavlja zmotno ugotovljeno dejansko stanje, ki pa, kot že navedeno, ni dovoljen revizijski razlog (enako je po določbi petega odstavka 72. člena ZUS veljalo za pritožbo, če sodišče prve stopnje ni samo ugotavljalo dejanskega stanja), zato se Vrhovno sodišče do tovrstnih navedb v tej sodbi ne opredeljuje.

9. Vrhovno sodišče je tako preizkusilo uveljavljani revizijski razlog pravilnosti uporabe materialnega prava v obravnavani zadevi, in ugotovilo, da izpodbijana sodba s to kršitvijo ni obremenjena.

10. Odločitve tožene stranke in sodišča prve stopnje temeljijo na ugotovitvah, da je revident kot društvo ustanovljen dne 7. 2. 2003 s sedežem v prostorih, kjer je pred tem gostinsko dejavnost opravljala samostojna podjetnica iz A. Ugotovljeno je bilo tudi, da je ta poslovni prostor opremljen za opravljanje gostinske dejavnosti s točilnim pultom, visokimi stoli pri točilni mizi in v ločenem prostoru s štirimi mizami s po štirimi stoli. Tudi na vrtnem prostoru je možnost strežbe, revident pa nudi gostom več vrst piva, vin, žganih pijač, kav in čajev, pri točilni mizi je nameščena registrska blagajna, postrežba pa je običajna kot v drugih gostinskih obratih. Takšno dejansko stanje tudi po presoji revizijskega sodišča ne dopušča dvoma o tem, da revident opravlja gostinsko dejavnost, ki jo opredeljuje ZGos, po katerem obsega gostinsko dejavnost med drugim tudi strežbo pijač. Če bi revident organiziral le nudenje določenih napitkov članom društva na nepridobiten način, ne bi organiziral posebne osebe za strežbo pijač, registrske blagajne, točilnega pulta, pa tudi cene pijač ne bi bile primerljive s cenami v drugih gostinskih obratih, temveč precej nižje. Pravilna je zato presoja, da je dejavnost revidenta takšna, da presega okvir, ki ga za opravljanje nepridobitne dejavnosti določa ZGos. To pa nadalje pomeni, da je bila pravilno uporabljena prva alineja prvega odstavka 3. člena Zakona preprečevanju dela in zaposlovanju na črno, po kateri se za delo na črno šteje opravljanje dejavnosti oziroma dela, če pravna oseba opravlja dejavnost, ki je nima vpisane v sodni register, oziroma opravlja dejavnost, ki je nima določene v temeljnem aktu, ali če nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje registrirane ali v temeljnem aktu določene dejavnosti. Odločitve obeh upravnih organov in sodišča prve stopnje so zato skladne z določbami prvega in četrtega odstavka 13. člena navedenega zakona, po katerih pristojni organ v takšnih primerih izda odločbo, s katero prepove opravljanje takšnega dela, in določbo drugega odstavka 11. člena ZGos, ki za dejavnost, kot je bila ugotovljena, zahteva odločbo pristojne upravne enote.

11. Trditve o izvajanju nepridobitne dejavnosti so zato neutemeljene.

12. Odločba, ki jo navaja revident, je nedovoljena revizijska navedba. Zato je revizijsko sodišče ni upoštevalo.

13. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, zakaj je v zadevi določilo brez glavne obravnave. Uporabilo je določbo tretjega odstavka 58. člena ZUS-1, po kateri lahko sodišče tako odloči, če ne pride na obravnavo nobena od strank, ali če ne pride tožnik. Iz spisa izhaja, da se razpisane glavne obravnave ni udeležil nihče. Zato je v reviziji smiselno uveljavljani razlog kršitve pravil postopka brez podlage.

14. Glede na navedeno revizijski (prej pritožbeni) ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev revizijskega sodišča. 15. Iz zgoraj navedenih razlogov je Vrhovno sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 92. člena ZUS-1, saj je presodilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je vložena, in ne razlogi, na katere Vrhovno sodišče pazi po uradni dolžnosti.