Jedro

Glede na 3. odstavek 45. člena Pravilnika je izvedencu sicer mogoče priznati materialne stroške največ v višini zgornje meje 15 %. Vendar mora biti priglašena višina stroškov specificirana, priznani znesek pa argumentirano obrazložen in utemeljen. Pritožba namreč pravilno opozarja na sodno prakso, po kateri je priznanje 15 % materialnih stroškov zgornja meja, ki mora biti ovrednotena glede na okoliščine primera, sicer se stroški praviloma ovrednotijo v višini 5 %.

Ne le da so v obravnavani zadevi materialni stroški priglašeni povsem pavšalno, tudi izpodbijani sklep nima razlogov, zakaj so odmerjeni v najvišjem možnem odstotku. Ni nikakršne specifikacije 248,40 EUR priglašenih stroškov, niti priznanega zneska v višini 15 % ni ovrednotilo sodišče, saj ni obrazložilo, kakšni posebni stroški poleg običajnih, naj bi izvedenskemu organu sploh nastali. Že zaradi navedenega je potrebno pritrditi stališču toženca, da je v konkretnem primeru iz naslova materialnih stroškov mogoče zakonito priznati največ 5 % od skupno odmerjenih 1.738,80 EUR nagrade. Torej 82,80 EUR in ne 248,40 EUR materialnih stroškov, kot je priznalo sodišče prve stopnje.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del I. točke izreka sklepa spremeni tako, da se znesek 1.904,40 EUR zniža na 1.738,80 EUR, znesek 418,97 EUR zniža na 382,54 EUR in znesek 2.323,37 EUR zniža na znesek 2.121,34 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je Komisiji za fakultetna izvedenska mnenja pri fakulteti A. Univerze B. (Fakultetna Komisija) za pisno izvedensko mnenje z dne 5. 9. 2017 odmerilo 1.904,40 EUR nagrade, z 22 % DDV v višini 418,97 EUR pa skupaj 2.323,37 EUR nagrade (I. točka izreka). Izreklo je, da se znesek nakaže na račun izvedenskega organa (II. točka izreka), da je nagrado iz I. točke izreka dolžan plačati toženi zavod v 15 dneh od prejema sklepa (III. točka izreka) in da pritožba zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve (IV. točka izreka).

2. Zoper I. točko izreka sklepa se pritožuje toženi zavod s predlogom na spremembo tako, da se dosojenih 2.323,37 EUR zniža na 2.121,34 EUR. Ne strinja se z priznanjem 248,40 EUR materialnih stroškov v višini 15 % od 1.656,00 EUR. Z ničemer ni izkazan položaj, ki bi dopuščal priznanje višjih materialnih stroškov od 5 % nagrade, kar znaša 82,80 EUR. Sklicuje se na sodbo I Cp 443/2014 glede razlage odstotka odmerjenih materialnih stroškov. Zgornja meja materialnih stroškov naloga sodišču, da jih ovrednoti glede na okoliščine primera. V obravnavani zadevi izvedenski organ ni obrazložil, da bi bili podani posebni stroški poleg običajnih, niti tega ni storilo sodišče. Ker odločitev sodišča v tem delu ni obrazložena, gre za kršitev po 14. točki 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP). V stroškovniku ni specifikacije priglašenih stroškov, in ker običajni stroški praviloma ne presegajo 5 % od osnove, gre v zadevi za odmik od sodne prakse.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Ob preizkusu zadeve v mejah pritožbenih razlogov in v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v zvezi z višino odmere materialnih stroškov za izvedensko delo podana kršitev po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Ker sklep s tem v zvezi nima obrazložitve, ni mogoč preizkus pravilne uporabe 45. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih2 (Pravilnik), kot utemeljeno poudarja pritožba.

5. Iz 4. točke v zvezi s 3. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je za pisno izvedensko mnenje trem članom Fakultetne komisije priznanih 1.656,00 EUR nagrade (552,00 EUR3 x 3 = 1.656,00) in od tega zneska materialni stroški v višini 15 %, kar znaša 248,40 EUR. Skupaj torej 1.904,40 EUR, povečanih za 22 % DDV pa 2.323,37 EUR.

6. Glede na 3. odstavek 45. člena Pravilnika je izvedencu sicer mogoče priznati materialne stroške največ v višini zgornje meje 15 %. Vendar mora biti priglašena višina stroškov specificirana, priznani znesek pa argumentirano obrazložen in utemeljen. Pritožba namreč pravilno opozarja na sodno prakso,4 po kateri je priznanje 15 % materialnih stroškov zgornja meja, ki mora biti ovrednotena glede na okoliščine primera, sicer se stroški praviloma ovrednotijo v višini 5 %.

Ne le da so v obravnavani zadevi materialni stroški priglašeni povsem pavšalno, tudi izpodbijani sklep nima razlogov, zakaj so odmerjeni v najvišjem možnem odstotku. Ni nikakršne specifikacije 248,40 EUR priglašenih stroškov (list. št. 58), niti priznanega zneska v višini 15 % ni ovrednotilo sodišče, saj ni obrazložilo, kakšni posebni stroški poleg običajnih, naj bi izvedenskemu organu sploh nastali. Že zaradi navedenega je potrebno pritrditi stališču toženca, da je v konkretnem primeru iz naslova materialnih stroškov mogoče zakonito priznati največ 5 % od skupno odmerjenih 1.738,80 EUR nagrade. Torej 82,80 EUR in ne 248,40 EUR materialnih stroškov, kot je priznalo sodišče prve stopnje.

7. Iz predhodnih razlogov je potrebno pritožbi ugoditi in ob pravilni uporabi 45. člena Pravilnika v zvezi z 249. členom ZPP sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu na temelju 3. točke 365. člena ZPP spremeniti tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Torej odmerjeno nagrado z materialnimi stroški iz 1.904,40 EUR znižati na 1.738,80 EUR, 418,97 EUR DDV na 382,54 EUR in dosojenih 2.323,37 EUR izvedenine znižati na 2.121,34 EUR.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 2 Ur. l. RS, št. 88/2010 s spremembami. 3 In ne 525,00 EUR, kot je očitno pomotoma navedeno v 4. tč. obrazložitve izpodbijanega sklepa. 4 Zadeva I Cp 443/2014 z dne 11. 7. 2014 ter druge, kot npr. opr. št. I Cpg 1511/2015; Pdp 534/2016; I Cp 2277/2017 itd.