Jedro

Predlog za spremembo preživnine je vložila mati. Med postopkom je hči postala polnoletna. Zoper sklep sodišča prve stopnje je vložila pritožbo predlagateljica (mati). Pritožbeno sodišče je njeno pritožbo zavrglo, češ da je preživninska upravičenka postala polnoletna ter da je s tem mati izgubila procesno legitimacijo. S takšno odločitvijo je procesno nedopustno poseglo v njeno pravico do pritožbe ter ji v nasprotju z njenim položajem formalne udeleženke odreklo status upravičene oseb po 32. členu ZNP-1.

Izrek

Reviziji se ugodi ter se sklep pritožbenega sodišča v točki I izreka razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne temu sodišču v nov pritožbeni postopek.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Ta nepravdni postopek se je začel na predlog prve predlagateljice. Z njim je uveljavljala zvišanje preživnine, ki je bila prvotno določena s sodno poravnavo, sklenjeno med prvo predlagateljico in nasprotnim udeležencem v nepravdni zadevi IV P 412/2017 pred Okrožnim sodiščem v Celju. Hkrati je predlagala tudi spremembo ureditve stikov med očetom in obema otrokoma.

2. Hčerka A. A. je ... 2. 2022 (torej globoko v teku tega postopka) postala polnoletna. Iz aktov tega sodnega spisa je razvidno, da je A. A. kot druga predlagateljica prvič navedena v zapisniku z naroka 21. 4. 2022. O njeni formalni udeležbi ni bilo odločeno s posebnim sklepom. Je pa že nekaj dni pred njeno polnoletnostjo (na naroku 2. 2. 2022) na vprašanje sodnice pooblaščenka prve predlagateljice povedala, da bo A. A. ... 2. 2022 postala polnoletna in da nastopa v tem postopku kot predlagateljica postopka. V spisu se nahaja pooblastilo (priloga A 27a), ki ga je A. A. podala še kot mladoletna (25. 8. 2021).

3. Sodišče prve stopnje je v delu, ki se nanaša na zvišanje preživnine za A. A. odločilo tako, da je v II. točki izreka zavrnilo „Predlog predlagateljice“ ter ga v nadaljevanju tudi dobesedno povzelo iz predloga, vloženega s strani prve predlagateljice.

4. Pritožbeno sodišče je pritožbo prve predlagateljice v delu, ki se nanaša na zavrnitev predloga za zvišanje preživnine za A. A., zavrglo. Tako je storilo, ker je pritožbo vložila prva predlagateljica. V 9. točki obrazložitve je razlogovalo, da je A. A. postala polnoletna ter zato njena mati več ni aktivno legitimirana, da od nasprotnega udeleženca uveljavlja zvišanje preživnine. Tako naj ne bi imela več pravnega interesa za vložitev pritožbe.

**Sklep o dopustitvi revizije**

5. Vrhovo sodišče Republike Slovenije je s sklepom II DoR 24/2023 z dne 5. 4. 2023 dopustilo revizijo prve predlagateljice glede vprašanja, _ali je ravnanje sodišča druge stopnje, ko je zavrglo pritožbo prve udeleženke, čeprav je sodišče prve stopnje njen predlog vsebinsko obravnavalo, procesno pravilno._ **Navedbe strank v revizijskem postopku** _**Navedbe revidentke**_

6. Revidentka opisuje tek postopka, zlasti okoliščino, da je hčerka A. A. ... 2. 2022 postala polnoletna, ter se je pridružila predlogu prve predlagateljice in v njem sodelovala kot druga predlagateljica. Zoper odločbo sodišča prve stopnje druga predlagateljica ni vložila posebne pritožbe, saj jo je vložila prva predlagateljica. Prva predlagateljica je z zavrženjem pritožbe ostala brez pravnega varstva. To velja tudi za sodno odločbo, ki se glede zvišanja preživnine nanaša na obdobje od marca 2020 do februarja 2022. Tedaj je bila druga predlagateljica še mladoletna. Brez pravice do pritožbe pa je zato ostala tudi druga predlagateljica, kar je posledica presenetljivega stališča sodišča druge stopnje. Pritožbeno sodišče je svojo odločitev o zavrženju pritožbe sprejelo, ne da bi se udeleženci lahko izjavili o okoliščini, ki je bila tu ključna. Okoliščina, da je druga predlagateljica postala med postopkom polnoletna, prvostopenjsko sodišče v svoji odločitvi ni omenjalo. Pritožbeno sodišče pa svoje odločitve ni ustrezno obrazložilo. Sodišče druge stopnje bi moralo po mnenju revidentke o njeni pritožbi odločiti vsebinsko. Najmanj, kar bi moralo storiti, bi bilo, da ugodi pritožbi in zadevo vrne sodišču prve stopnje z nalogo, da oceni pravni interes ter utemeljenost predloga za zvišanje preživnine za drugo predlagateljico z vidika obeh predlagateljic ločeno. Ker tega ni storilo, se udeleženci postopka o tem niso mogli izjasniti.

**_Odgovor nasprotnega udeleženca_**

7. Nasprotni udeleženec pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa, da prva predlagateljica z nastopom polnoletnosti druge predlagateljice ni več aktivno legitimirana v tem postopku. S polnoletnostjo in vstopom v nepravdni postopek je druga predlagateljica pridobila vsa procesna upravičenja.

**Presoja Vrhovnega sodišča**

8. Revizija je utemeljena.

9. Osrednje vprašanje je, ali ima revidentka procesno legitimacijo za vložitev pritožbe. To imajo formalni in materialni udeleženci (32. in 33. člen ZNP-1).

10. Vprašanje udeležbe v nepravdnem postopku je kompleksno pravno vprašanje, v katerem se prepletajo tako materialnopravni kot procesnopravni vidiki. Vprašanje, na katerega mora Vrhovno sodišče odgovoriti v tem revizijskem postopku, je sicer del te problematike, a ga je vendar treba umestiti v ožji kontekst konkretnih procesnih okoliščin primera ter nazadnje odgovoriti na naslednje pravno vprašanje: ali je pritožbeno sodišče glede na vse procesne okoliščine primera prvo predlagateljico prikrajšalo v njeni pravici do pravnega sredstva (33. člen ZNP-1) v nasprotju z njenim statusom upravičene osebe (32. člen ZNP-1).

11. Pregled procesne ureditve, ki zadeva udeležbo v nepravdnih postopkih, vključno z udeležbo v postopku s pravnimi sredstvi, na eni, ter ravnanja sodišč v obravnavani zadevi na drugi strani, pokaže, kot bo razvidno iz nadaljnje obrazložitve, da je predlagateljica (sedaj revidentka) obvisela v nedopustni procesni praznini. Takšni, da sta bili prizadeti njeni pravica do sodnega varstva (23. člen Ustave) ter pravica do pravnega sredstva (25. člen Ustave).

12. Zaradi narave razmerij, ki se obravnavajo v nepravdnem postopku, odločba, izdana v njem, posega v pravni položaj širšega kroga oseb, kot izhaja iz formalne opredelitve udeležencev1. To narekuje tudi drugačno procesno ureditev glede udeležbe in udeležencev. Takšno, da bo s svojo prožnostjo omogočala varstvo oseb, katerih interes bi utegnil biti prizadet. Ureditev je zasnovana na sistemu materialnih in formalnih udeležencev2. Formalna udeleženca v predlagalnem postopku sta predlagatelj in nasprotni udeleženec. Krog materialnih udeležencev je potencialno širši. Zajema tudi osebe, ki s predlogom formalno niso zajete, a utegne biti njihov interes s sodno odločbo prizadet (prvi odstavek 21. člena ZNP-1).

13. Položaj materialnega udeleženca je procesno urejen v skladu z ustavnoprocesnimi zahtevami. Za razreševanje osrednjega vprašanja (obstoja pravnega interesa za formalno udeležbo) je predvidena sodnovarstvena pot, vključno s pravico do pritožbe. Kdor misli, da utegne biti s sodno odločbo prizadet njegov pravni interes, lahko ves čas postopka (...) prijavi udeležbo za opravo procesnih dejanj, za katera izkaže pravni interes (prvi odstavek 22. člena ZNP-1). To lahko stori tudi v pritožbenem postopku (prvi odstavek 32. člena ZNP-1). Pravni interes, ne glede na to, v kateri fazi postopka je predlog za dopustitev udeležbe vložen, presoja sodišče prve stopnje3. Pomembno je še, da je proti odločitvi, da se predlog za dopustitev udeležbe zavrne, dopustna pritožba. To ne izhaja le iz splošnega pravila prvega odstavka 33. člena ZNP-1, marveč onkraj dvoma zlasti ob razlagi petega odstavka 22. člena ZNP-14 z argumentom nasprotnega razlogovanja (_argumentum a contrario_).

14. Tako zakonska ureditev. Kakšna pa je bila revidentkina izkušnja v tem postopku? Predlog je vložila v lastnem imenu. Z njim je uveljavljala spremembo sodne poravnave, ki sta jo glede ureditve družinskih razmerij do otrok sklenila ona in nasprotni udeleženec. Na načelni ravni je mogoče razpravljati, ali je rezidenčni starš vselej materialni udeleženec nepravdnega postopka, v katerem se rešuje vprašanje preživninske obveznosti nerezidenčnega starša. Gre namreč za preživninski trikotnik5, v okviru katerega se v resnici razporeja preživninsko breme med oba starša – ne glede na to, da bo pot v izrek našla le odločitev o višini preživninske obveznosti nerezidenčnega starša. A s tem načelnim vprašanjem (prav tako ne s pomenom dejstva, da se predlog zvišanja preživnine razteza tudi na obdobje, ko druga predlagateljica še ni dopolnila 18 let) se tu ni treba ukvarjati. V tem revizijskem postopku se namreč ne odloča o tem, ali domnevni materialni udeleženki priznati status formalnega udeleženca. Revidentka je namreč ta status pridobila že s samo vložitvijo predloga v tem nepravdnem postopku in ji ga ni bilo treba še posebej priznavati po 22. členu ZNP-1. Aktivno legitimacijo daje staršu v postopku za določitev preživnine tudi prvi odstavek 102. člena ZNP-1. Morebiten dvom, ali se to razteza tudi na položaj, ko je preživninski upravičenec polnoleten, izrecno odpravlja drugi odstavek 93. člena ZNP-1. 15. Sodišče prve stopnje je predlagateljico tudi obravnavalo kot formalno udeleženko, o njenem predlogu tudi odločilo, sklep vročilo predlagateljici, ta se je zoper njega pritožila in sodišče prve stopnje (ki je sicer pristojno presojati pravni interes za vložitev pravnega sredstva – prvi odstavek 33. člena ZNP-1) je nato pritožbo predložilo v odločanje pritožbenemu sodišču. To pa je nato pritožbo formalne udeleženke (ki je po prvem odstavku 32. člena ZNP-1 upravičena oseba za vložitev pravnega sredstva) zavrglo. Tega pritožbeno sodišče ne bi smelo storiti niti s pritožbo materialnega udeleženca, ki mu udeležba na prvi stopnji še ni bila priznana – ne da bi poprej sodišče prve stopnje presodilo, da za vložitev pravnega sredstva nima pravnega interesa (zadnji stavek prvega odstavka 32. člena ZNP-1), o čemer bi moralo odločiti s sklepom, zoper katerega bi imel pritožnik nato posebno pritožbo. Tembolj je procesno nedopustno zavreči pritožbo nekoga, ki ima status formalnega udeleženca.

16. Tudi če bi bilo status formalnega udeleženca zaradi spremenjenih materialnopravnih okoliščin mogoče med postopkom izgubiti, bi se to lahko ex lege zgodilo le v primeru univerzalnega nasledstva. Odveč je utemeljevati, da otrok z nastopom polnoletnosti ne postane univerzalni naslednik po svojem staršu. **Odgovor na revizijsko vprašanje**

17. Odgovor je, da sodišče druge stopnje ni ravnalo procesno pravilno, ko je zavrglo pritožbo predlagateljice zoper odločbo, s katero je sodišče prve stopnje odločilo o njenem predlogu.

**Odločitev o reviziji**

18. V skladu s procesnim pooblastilom iz prvega odstavka 379. člena ZPP je zato Vrhovno sodišče reviziji ugodilo, sklep o zavrženju pritožbe razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo pritožbeno sodišču v ponoven pritožben postopek.

**Sestava senata in glasovanje**

19. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu vrhovnih sodnic in sodnikov, ki so navedeni v uvodu te sodbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Glej: M. Čujovič v: Zakon o nepravdnem postopku s komentarjem, Založba WD, Maribor 2022, str.125-133. 2 Podrobneje M. Čujovič, nav. delo, str. 111-125. 3 Tako Čujovič. nav. delo, str. 127. Avtor to stališče argumentira z zadnjim stavkom prvega odstavka 32. člena ZNP-1, ki glede pritožbe materialnega udeleženca sodišču prve stopnje nalaga, da presodi, ali je podan njegov pravni interes za vložitev pravnega sredstva. 4 Tam je uzakonjeno: „Zoper sklep, s katerim sodišče dopusti udeležbo, ni posebne pritožbe.“ 5 Glej: T. Pavčnik, Narava, Ustava in nekatera preživninska vprašanja, Pravna praksa, št. 10, 2014, str. 10.