Naslov objekta kot osebni podatek

Datum

01.06.2026

Številka

07121-1/2026/444

Kategorije

Definicija OP, GURS

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je po elektronski pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje. V njem sprašujete ali je lahko samostojen podatek o posameznem naslovu objekta, brez kakršnegakoli dodatnega konteksta, sam po sebi osebni podatek. Navedete tudi, da ni znano ali naslov pripada pravni osebi, večstanovanjskemu objektu ali posameznem gospodinjstvu in da so podatki o naslovih objektov že tako ali tako javno dostopni npr. na internetu.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22 in 40/25 – ZInfV-1; ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

V vsakem konkretnem primeru in okoliščinah je treba ugotoviti, ali nek podatek omogoča določljivost posameznika. Na določljivost posameznika je treba gledati široko, torej ne samo skozi lastne zmožnosti, namene in interese, temveč je treba upoštevati tudi, ali bi iz podatkov, ki jih obdelujete, drugi lahko izvedeli, na koga se nanašajo podatki.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. IP tako ne more presojati zakonitosti obdelave osebnih podatkov, ki jo navajate v vašem zaprosilu za mnenje, niti njihove skladnosti s temeljnimi načeli varstva osebnih podatkov, lahko pa podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila.

Glede vprašanj, ki jih zastavljate, uvodoma pojasnjujemo, kot že sami navedete v zaprosilu za mnenje, da po definiciji iz člena 4(1) Splošne uredbe „osebni podatek“ pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom. Določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

Posledično je, glede na definicijo osebnega podatka, treba v vsakem konkretnem primeru in okoliščinah ugotoviti, ali nek podatek omogoča določljivost posameznika. Na primer, če gre za naslov, ki se nanaša na enostanovanjski objekt, katerega lastnik je fizična oseba, potem je preko rednega izpisa iz zemljiške knjige mogoče konkretno nepremičnino povezati s posameznikom – tak izpis namreč vsebuje osebno ime imetnika, njegovo prebivališče in prvih sedem številk EMŠO, ki predstavljajo datum rojstva. Vsi vpisi v zemljiški knjigi so nenazadnje javni na podlagi 4. člena Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, 37/08 – ZST-1, 45/08, 28/09, 25/11, 14/15 – ZUUJFO, 69/17, 11/18 – ZIZ-L, 16/19 – ZNP-1, 121/21 in 100/25 – ZS-1)

IP sklepno poudarja, da je pri določitvi, ali nek podatek predstavlja osebni podatek ali ne, ključen test o določljivost posameznika. Na določljivost posameznika je treba gledati široko, torej ne samo skozi lastne zmožnosti, namene in interese, temveč je treba upoštevati tudi, ali bi iz podatkov, ki jih obdelujete, drugi lahko izvedeli, na koga se nanašajo podatki. Tako je treba je upoštevati vsa sredstva, informacije in znanja, ki jih imajo na voljo tudi drugi subjekti, ki bi lahko določili, za katerega posameznika gre.

Slednje izhaja tudi iz uvodne določbe 26 Splošne uredbe, ki med drugim opredeli, da je pri ugotavljanju, ali je posameznik določljiv, treba upoštevati vsa sredstva – kot je na primer izločitev –, za katera se razumno pričakuje, da jih bo upravljavec ali druga oseba uporabila za neposredno ali posredno identifikacijo posameznika. Da bi ugotovili, ali se za ta sredstva lahko razumno pričakuje, da bodo uporabljena za identifikacijo posameznika, bi bilo treba upoštevati vse objektivne dejavnike, kot so stroški identifikacije in čas, potreben zanjo, ter pri tem upoštevati razpoložljivo tehnologijo in tehnološki razvoj v času obdelave.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravil

David Bertalanič, mag. prav. raziskovalec pooblaščenca

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka