Jedro

Zaključek sodišča prve stopnje o pravilnosti, strokovnosti, jasnosti in obrazloženosti izvedenskega mnenja ter zaključek, da je izvedenec odgovoril na vprašanja sodišča in razčistil vsa druga odprta vprašanja, nimata podlage niti v ugotovitvah izpodbijanega sklepa o vsebini izvedenskega mnenja, niti v samem mnenju. Zaključek sodišča prve stopnje o pravilnosti izvedenskega mnenja torej ni le neutemeljen, ampak tudi neobrazložen. Zaradi tega je podana kršitev tretjega odstavka 254. člena ZPP. Ker izvedensko mnenje zato ne daje zanesljive podlage za sklep o dolžnikovi izpolnitvi obveznosti po Sodni poravnavi, je zaradi navedene kršitve podan dvom o pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja. Ugotovljena kršitev postopka je torej bistvena v pomenu prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ.

Izrek

I.Pritožbama upnika in dolžnika se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugodilo dolžnikovemu ugovoru ter sklep o izvršbi I 86/2023 z dne 12. 5. 2023 v celoti razveljavilo in zavrnilo predlog za izvršbo (I. točka izreka); upniku naložilo, rok 8 dni, povrnitev 1.115,00 EUR izvršilnih stroškov dolžniku, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, medtem ko je v presežku zavrnilo dolžnikove priglašene stroške (II. točka izreka) ter sklenilo, da upnik sam trpi svoje stroške postopka (III. točka izreka).

2.Upnik in dolžnik vlagata zoper citirani sklep vsak svojo pravočasno pritožbo po pooblaščenih odvetnicah.

3.Upnik izpodbija sklep sodišča prve stopnje v celoti in vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da sklep o izvršbi z dne 12. 5. 2023 pusti v veljavi, s stroškovno posledico, oz. podredno, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Navaja, da je dolžnik v naravi staro dostopno pot (ki jo je upnik popolnoma prenovil po pravilih gradbene stroke tako, da je omogočala prevoz v vsakem vremenu) brez njegovega soglasja premaknil marca 2017. Zaradi prepovedi uporabe stare dostopne poti je potekala pred sodiščem prve stopnje med pravdnima strankama pravda v zadevi P 103/2016 zaradi motenja posesti, v kateri je upnik v celoti uspel. Med njima je potekala tudi pravda P 104/2016, ki se je zaključila s poravnavo, in je predmet te izvršbe. Po dolžnikovem obvestilu, da so vsa dela po poravnavi opravljena, je upnik opravil pregled trase in ugotovil: 1.) da priključek služnostne poti na javno cesto ni narejen, kot je določeno v poravnavi; 2.) da dolžnik trase v dolžini 10 m na območju, ki je zavarovano pred zdrsom s stiroporom, ni tamponiral in utrdil v skladu s pravili gradbene stroke; na trasi v dolžini 37 m pa cestišča ni dodatno utrdil s tamponado, ampak je na skrajnem robu trase nasuto približno 5 cm peska v širini 0,5 m, kar ni material za utrjevanje cestišča. Dolžnik je ob upnikovem pregledu trase upniku prepovedal hojo po služnosti trasi ter košnjo trave, ki je sestavni del vzdrževanja. Upnik je pred sprožitvijo izvršilnega postopka pridobil mnenje izvedenca (dr. A. A.), iz katerega izhaja, da poravnava ni bila izpolnjena, ker utrditev vozišča ni takšna, kot zahtevajo pravila stroke (dve betonske kolesnice, vsaka širine 60 cm, na tamponski podlagi in na nevarnem delu - levo gledano v smeri dovozne ceste navzdol - izdelana oporna konstrukcija (zavarovanje brežine), izdelan priključek dovozne ceste na nadrejeno občinsko cesto po pisnih navodilih vzdrževalca ceste). Nasutje peščeno gramoznega materiala po trasi in njegova izravnava še ne pomeni, da je zgrajena voziščna konstrukcija po pravilih gradbene stroke. Ta bi morala biti zgrajena iz kamnitega materiala, predpisane kakovosti, zrnavosti in vgrajena na predpisan način, v območje priključevanja na nadgrajeno občinsko cesto pa ni vidnih gradbenih posegov.

Uveljavlja, da se je sodišče oprlo na mnenje izvedenca, ki trdi, da je bila poravnava, sklenjena leta 2021, izpolnjena z deli, izvedenimi leta 2017, in da je cesta v slabem stanju zaradi šestletnega nevzdrževanja. Upnik ni imel možnosti sodelovati na ogledu, se pa strinja z ugotovijo izvedenca, da od leta 2017 pomembnih del na sporni trasi ni bilo. Če bi bila dela v skladu s poravnavo izvedena, ne bi bilo mogoče, da bi bila sedaj cesta v tako slabem stanju. Izvedenec je očitno izhajal iz stališča, da je bila poravnava sklenjena 2016. Sodišče ni odgovorilo na strokovno podprte in obrazložene navedbe iz mnenja dr. A. A. Ugotovitev izvedenca, da zablatena, zaraščena in pogojno prevozna služnostna pot s traktorjem omogoča varno in nemoteno uporabo služnostne poti v vsakem vremenu, kaže na njegovo neobjektivnost, izvedenec pa na vprašanje, ali je bila pot tamponirana v skladu s pravili stroke, nima odgovora. Ne držijo zaključki sodišča, da je nova trasa varna in da jo upnik ves čas nemoteno uporablja. Vzdrževanje trase bi bila stvar upnika, ko bi se pot predala v uporabo, kar pa ni bilo izvedeno. Slabo stanje trase potrjuje upnikovo stališče, da je narejena površno in brez upoštevanja pravil gradbene stroke - zgornji sloj humusa s travo in drevesnimi koreninami ni bil odstranjen, debelina nasutja je bila premajhna in tampon premalo zbit. Postavljeni izvedenec bi moral biti nepristranski in bi moral sam izvesti potrebne meritve in ugotoviti dejansko stanje oz. navesti, do katerih dokumentov ni imel dostopa. Zaradi pravilne ugotovitve dejanskega stanja je zato potreben nov ogled.

Cilj sklenjene poravnave je bil zagotoviti ustrezno dostopno pot za potrebe upnikove nepremičnine; želel je dostopno pot, enakovredno prejšnji, ki je omogočala dostop v vsakem vremenu. V času podpisa poravnave je bila dostopna pot v stanju, ki ni ustrezalo upnikovim potrebam. Zato je bila sklenjena poravnava, in sicer glede tega, kaj je treba glede na stanje dostopne poti iz leta 2021 še urediti.

Sodišče je zmotno presodilo, da je bil upnik pravočasno obveščen o izvedbi ogleda. Upnikova pooblaščenka je izvedenčevo vabilo na ogled prejela šele po izvedenem ogledu 15. 1. 2024 in izvedenec svoje naloge ni opravil v skladu s sklepom sodišča prve stopnje. Vabilo z dne 4. 1. 2024 za ogled 10. 1. 2024 je bilo poslano z navadno poštno pošiljko 5. 1. 2024 (petek) in ne elektronsko. Pooblaščenka je bila v času, ko bil lahko prevzela pošto, to je 8. 1. 2024 in 9. 1. 2024 (ponedeljek in torek) bolniško odsotna, kar ne zadošča za zaključek, da je bil upnik o ogledu obveščen. Zaradi upnikove neprisotnosti na ogledu je imel dolžnik prevelik vpliv na izvedenca, zaradi česar je bilo dejansko stanje zmotno ugotovljeno. V zvezi s tem uveljavlja kršitev pravil postopka.

4.Pritožba upnika je bila v skladu s prvim odstavkom 344. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ, vročena dolžniku, ki je nanjo odgovoril po pooblaščeni odvetnici. Pritožbenemu sodišču predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa. Obrazloženo nasprotuje pritožbenim navedbam in pritrjuje stališču in razlogom sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Opozarja, da obstaja resen dvom v upnikovo pravdno sposobnost in v obstoj procesne predpostavke za vložitev pritožbe, ker je dolžnik na zadnjem naroku 9. 10. 2024 od upnikovega sina izvedel, da je v teku postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo.

5.Dolžnik izpodbija sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka (odločitev o izvršilnih stroških), in sicer izpodbija sklep po vsebini v zavrnilnem delu (drugi stavek II. točke izreka) iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in II. točko izpodbijanega sklepa spremeni tako, da dolžniku prizna vse priglašene izvršilne stroške, oz. podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, upniku pa naloži povrnitev priglašenih dolžnikovih stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje in zmotno uporabilo materialno pravo. Vsi izvršilni stroški so bili priglašeni pravočasno in bi jih sodišče prve stopnje dolžniku moralo priznati. Sodišče pri priznanju stroškov ni upoštevalo priglasitve stroškov postopka z dolžnikovo vlogo z dne 29. 1. 2024 (vloženo 1. 2. 2024), ker dolžniku ni priznalo stroškov za sestavo ugovora po tar. št. 31/7 OT v višini 500 točk (pri priglasitvi v ugovoru z dne 19. 5. 2023 je prišlo do očitne pisne pomote), ni upoštevalo vloge z dne 22. 5. 2023 - prošnja za urgentno reševanje zadeve (priglašenih 20 točk) in vloge z dne 27. 9. 2023 - prošnja za spremembo ure obravnave (priglašenih 20 točk), ni priznalo priglašenih 250 točk za zastopanje na naroku 2. 10. 2023, 40 točk za odsotnost iz pisarne, priglašeno kilometrino v znesku 20,64 EUR, ni upoštevalo stroškov za vlogo z dne 7. 11. 2023 - odgovor na poziv sodišča (priglašenih 50 točk), priglašenih 250 točk za ogled na terenu z izvedencem 12. 1. 2024, priglašenih 20 točk za odsotnost iz pisarne in priglašeno kilometrino v znesku 24,80 EUR. Ker so bili ti stroški priglašeni že v februarja 2024, niso bili priglašeni prepozno. Ker je bil zadnji narok opravljen 9. 10. 2024, stranke pa niso bile pozvane k predložitvi stroškovnikov, dolžnik do sedaj do vložitve pritožbe tudi ni mogle priglasiti stroškov zastopanja na zadnjem naroku, zato jih priglaša s pritožbo, in sicer 250 točk za zastopanje na naroku, 40 točk za odsotnost iz pisarne in kilometrino v višini 20,64 EUR.

Uveljavlja kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP in po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je obrazložitev sklepa nepopolna in nepravilna, odločbe pa ni mogoče preizkusiti.

6.Tudi pritožba dolžnika je bila v skladu s prvim odstavkom 344. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ, vročena upniku, ki je nanjo odgovoril po pooblaščeni odvetnici. Pritožbenemu sodišču predlaga njeno zavrnitev. Obrazloženo nasprotuje pritožbenim navedbam in pritrjuje stališču in razlogom v izpodbijanem sklepu.

7.Pritožbi sta utemeljeni.

8.Predmet pritožbenega preizkusa je sklep o ugovoru zoper sklep o dovolitvi izvršbe na podlagi izvršilnega naslova. Po drugem odstavku 53. člena ZIZ mora biti ugovor obrazložen in mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Razlogi za ugovor so primeroma našteti v prvem odstavku 55. člena ZIZ.

9.Iz razlogov izpodbijanega sklepa, ki niso pritožbeno izpodbijani, izhaja:

-v obravnavani zadevi je bil sklep o izvršbi z dne 12. 5. 2023 izdan na podlagi izvršilnega naslova - izvršljive sodne poravnave Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah P 104/2016 z dne 6. 5. 2016 (v nadaljevanju Sodna poravnava) zoper dolžnika zaradi izterjave nedenarne terjatve - izpolnitve 2. točke Sodne poravnave; izvršba je bila dovoljena s pooblastilom upniku, da na dolžnikove stroške zaupa opravo dolžniku naloženega dejanja nekomu tretjemu (I. točka izreka sklepa o izvršbi), dolžniku pa je bilo naloženo, da mora v roku 15 dni založiti 13.194,05 EUR na račun za predujem sodišča za stroške, ki bodo nastali s tem, da bo nekdo drug ali upnik sam opravil dolžniku naloženo dejanje (II. točka izreka sklepa o izvršbi), in povrniti stroške predloga za izvršbo v višini 197,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka sklepa o izvršbi), za izterjavo teh kot tudi vseh nadaljnjih izvršilnih stroškov je bila dovoljena izvršba z rubežem dolžnikovih denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet in z rubežem dolžnikove plače (IV. točka izreka sklepa o izvršbi);

-po 2. točki Sodne poravnave mora dolžnik za to, da bo lahko vsakokratni lastnik parc. št. 719 in 720 k. o. ... (v nadaljevanju gospodujoča nepremičnina) nemoteno in varno uporabljal prestavljeno novo služnostno traso,

(-)na vrhu ob priključku na javno cesto urediti priključek nove služnostne trase tako, kot bo določil občinski uslužbenec v skladu z veljavno zakonodajo, na način da se bo omogočalo varno vključitev in izvoz iz služnostne trase na javno pot; (-) novo služnostno traso še v razdalji najmanj 10 m in širini 60 cm tamponirati in utrditi, kar mora storiti v skladu s pravili gradbene stroke; (-) kjer pa je potrebno utrditi novo služnostno traso v dolžini več kot 10 metrov, bo dolžnik to storil z utrjevanjem in tamponado v vsej dolžini novo prestavljene služnostne trase, to je v dolžini 37 m; dolžnik se je zavezal dela v 2. točki Sodne poravnave opraviti v najkrajšem možnem roku oziroma v roku 90 dni, od datuma sklenitve Sodne poravnave;

-dolžnik je zoper sklep o izvršbi pravočasno ugovarjal in v ugovoru in vlogi z dne 26. 6. 2023 navedel, da je v celoti izpolnil svojo obveznost po 2. točki Sodne poravnave in pojasnil, kako je opravil dela na služnostni trasi; navajal je, da je nova predstavljena služnostna trasa ustrezna, varna, v skladu s pravili gradbene stroke in da jo upnik ves čas nemoteno uporablja (natančneje glej dolžnikove navedbe, povzete v točkah 2 do 5 in 9 do 15 obrazložitve izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje);

-upnik je v odgovoru na ugovor in v vlogi z dne 23. 8. 2023 vztrajal, da sodna poravnava še ni izpolnjena, kar potrjuje tudi mnenje sodnega izvedenca dr. A. A., ki ga je upnik pridobil pred vložitvijo predloga za izvršbo (natančneje glej upnikove navedbe, povzete v točkah 6 do 8 in 16 do 17 obrazložitve izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje);

-sodišče prve stopnje je določilo izvedenca gradbene stroke, da bi ugotovilo stanje prestavljene sporne služnostne trase; ki je opravil ogled in v pisnem izvedenskem mnenju z dne 12. 1. 2024, dopolnitvi z dne 21. 3. 2024 in na zaslišanju na naroku 9. 10. 2024 navedel:

(-)da je vključevanje s služnostne poti na asfaltirano (privatno in ne javno4) pot omogočeno; priključek je izveden z gramoznim nasipom in betonskimi travnimi ploščami (gre za asfaltiran, 2,5 m širok, zelo strm dovoz po privatnih parcelah);

(-)da je služnostna trasa (široka 2,5 m) tamponirana in utrjena na razdalji do 37 m celotne trase služnostne poti, na razdalji od 37 do 45m pa je dodatno, izven Sodne poravnave, izvedena gramozna rampa priključka nasutega odseka poti na obstoječo neutrjeno traso poti, priključek navzdol pa je izveden;

(-)da je služnostna pot izrazito slabo vzdrževana, vozna površina je zablatena in zaraščena, je obojestransko ograjena zaradi preprečitve dostopa dolžnikove pasne živine in pogojno prevozna s traktorjem;

(-)da je zaradi nevzdrževanja (nekaj let) stanje služnostne poti precej slabo in je precej slaba tudi njena prevoznost (iz sredine služnostne poti rastejo kot palec debele breze), zaradi tega je težko reči, kaj je bilo izvedeno na služnostni trasi leta 2017 in kaj po sklenitvi Sodne poravnave 6. 5. 2021, so pa na terenu v času ogleda najdeni vsi elementi iz Sodne poravnave, strmina sporne, prestavljene in stare služnostne poti pa se bistveno ne razlikujeta (prevoznost obeh je zaradi strmine enako omejena).

Upnik ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da ni bil pravočasno obveščen o ogledu izvedenca, ker je izvedenec vabilo za ogled, ki je bil izveden 10. 1. 2024, poslal 5. 1. 2024 (petek) po navadni pošti, upnikova pooblaščenka pa je bila 8. 1. 2024 (ponedeljek) in 9. 1. 2024 (torek) bolniško odsotna. V zvezi s tem smiselno uveljavljana kršitev pravice do izjave (po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ) ni podana. Iz spisa je namreč razvidno, da je izvedenec upnikovi pooblaščenki po pošti 5. 1. 2024 priporočeno poslal vabilo za ogled, ki je bil izveden 12. 1. 2025 (petek) in ne 10. 1. 2024 (sreda), kot zavajajoče navaja upnik v pritožbi, zato ne more uspeti s pritožbenimi navedbami o nepravočasnem obvestilu o ogledu zaradi pooblaščenkine bolniške odsotnosti 8. 1. 2024 in 9. 1. 2024, saj bi upnikova pooblaščenka vabilo na pošti lahko dvignila še 10. in 11. 1. 2024 in krivde za neprejem izvedenčevega obvestila o ogledu pred samim ogledom ni moč pripisati izvedencu. Ob tem je upniku pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, in sicer, da mu je bilo izvedensko mnenje z dne 12. 1. 2024 vročeno, nanj je upnik podal pripombe, v zvezi s katerimi je izvedenec podal dopolnitev z dne 21. 3. 2024, katera je bila upniku vročena, izvedenec pa je bil tudi zaslišan na naroku 9. 10. 2024, kjer je dodatno pojasnil svoje mnenje, in kjer je tudi upnik lahko podal svoja vprašanja.

Utemeljene pa so nadaljnje upnikove pritožbene navedbe v smeri zmotnega oziroma nepopolnega dejanskega stanja, ugotovljenega na podlagi izdelanega izvedenskega mnenja. Upnik v pritožbi vztraja, da dela, dogovorjena po Sodni poravnavi, niso bila izvedena na način, kot je določeno v Sodni poravnavi, saj niso bila izvedena v skladu s pravili gradbene stroke in sporna služnostna trasa ni varna. Pri tem se sklicuje na priloženo mnenje izvedenca dr. A. A., ki ga je pridobil pred vložitvijo predloga za izvršbo, in uveljavlja, da sodišče prve stopnje ni odgovorilo na njegove strokovno podprte in obrazložene navedbe v zvezi s tem mnenjem; navaja, da bi moral biti postavljeni izvedenec nepristranski in bi moral sam izvesti potrebne meritve in ugotoviti dejansko stanje oziroma navesti, do katerih dokumentov ni imel dostopa.

Upnik je s pritožbenimi navedbami uspel vzpostaviti dvom v pravilnost in popolnost izvedenskega mnenja izvedenca gradbene stroke. Sodišče prve stopnje je namreč na podlagi ugotovitev izvedenca gradbene stroke ugotovilo, da so na terenu (v času ogleda 12. 1. 2024) najdeni vsi elementi Sodne poravnave, zato je zaključilo, da je dolžnik izpolnil obveznost po 2. točke Sodne poravnave. Ta zaključek sodišča je vsaj preuranjen, saj je izvedenec na upnikove pripombe, da služnostna pot ni utrjena in tamponirana v skladu s pravili gradbene stroke, odgovoril, da nima odgovora, ali je nova služnostna trasa utrjena v skladu s pravili gradbene stroke, ampak zgolj ugotavlja, da so dela na terenu izvedena. V besedilu 2. točke Sodne poravnave je dolžnikova obveznost ureditve služnostne trase na način, da bo ta v skladu s pravili gradbene stroke in ureditev priključka na način, da bo omogočena varna vključitev in izvoz s služnostne trase, izrecno določena. Zato se pritožbenemu sodišču, glede na to, da iz vsebine z upnikove strani predloženega izvedenskega mnenja (dr. A. A. se je namreč o vprašanju vsebinsko izjasnil), s katerim so bile strokovno podprte pripombe zoper mnenje v postopku izvršbe določenega izvedenca, in iz kasnejših pritožbenih navedb izhaja, da način ureditve služnostne trase ni v skladu s pravili gradbene stroke in da priključek ni ustrezno urejen, poraja dvom v strokovnost in pravilnost izdelanega izvedenskega mnenja (izvedenca B. B.).

Za zaključek, da je dolžnik izpolnil svojo obveznost po 2. točki Sodne poravnave, ne zadošča zgolj ugotovitev, da so bila določena dela izvedena in najdena na terenu v naravi, ampak bi moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, ali je dolžnik služnostno pot uredil tako, kot je določeno v (2. točki) Sodne poravnave, torej, ali je služnostna pot utrjena in tamponirana v skladu s pravili gradbene stroke in ali je priključek služnostne trase na cesto urejen tako, da omogoča varno vključitev in izvoz iz služnostne trase, ter je omogočena nemotena in varna uporaba služnostne trase, pri čemer iz 2. točke Sodne poravnave izhaja, da gre za služnostno pravico hoje in voženj z osebnimi vozili, traktorji s priključki in manjšimi delovnimi stroji. Izvedenec v izvedenskem mnenju s tem, ko po eni strani trdi, da so na terenu najdeni vsi elementi iz Sodne poravnave in je dolžnik izpolnil svojo obveznost po Sodni poravnavi, po drugi strani pa navaja, da nima odgovora, ali je nova služnostna trasa utrjena v skladu s pravili gradbene stroke, prihaja sam s seboj v nasprotje. Utemeljen je tudi pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni odgovorilo na upnikove strokovno podprte in obrazložene navedbe, kako bi glede na sklenjeno Sodno poravnavo morala biti urejen priključek služnostne trase in sama služnostna trasa, saj se ni opredelilo do odločilnega vprašanja, ali je dolžnik konkretno služnostno traso uredil v skladu s pravili gradbene stroke in uredil konkretni priključek na način, da je omogočena varna vključitev in izvoz s služnostne trase.

Navedeno utemeljuje sklep, da zaključek sodišča prve stopnje o pravilnosti, strokovnosti, jasnosti in obrazloženosti izvedenskega mnenja ter zaključek, da je izvedenec odgovoril na vprašanja sodišča in razčistil vsa druga odprta vprašanja, nimata podlage niti v ugotovitvah izpodbijanega sklepa o vsebini izvedenskega mnenja, niti v samem mnenju. Zaključek sodišča prve stopnje o pravilnosti izvedenskega mnenja torej ni le neutemeljen, ampak tudi neobrazložen. Zaradi tega je podana kršitev tretjega odstavka 254. člena ZPP. Ker izvedensko mnenje ne daje zanesljive podlage za sklep o dolžnikovi izpolnitvi obveznosti po Sodni poravnavi, je zaradi navedene kršitve podan dvom o pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja. Ugotovljena kršitev postopka je torej bistvena v pomenu prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ.

Zaradi ugotovljene bistvene kršitve določb postopka, zaradi katere je tudi dejansko stanje nepopolno oziroma zmotno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep v celoti razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (prvi odstavek 354. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker glede na dosedanji potek izvedbe dokaza z izvedencem (izvedenec je v dopolnitvi in na zaslišanju vztrajal in podal enak odgovor) ugotovljenega nasprotja v izvedenskem mnenju ni mogoče odpraviti z dodatnim, novim zaslišanjem že postavljenega izvedenca gradbene stroke, bo moralo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku postaviti drugega izvedenca gradbene stroke,6 (tretji odstavek 254. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker gre za ključni dokaz, od vsebine katerega je v odločilni meri odvisen izid odločitve o dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi, ob upoštevanju pravice do pravnega sredstva in spoštovanja ustavnopravnega načela inštančnosti, pritožbeno sodišče ni sámo odločilo o zadevi.

Ker je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v celoti razveljavilo (odločitev o stroških v II. in III. točki izreka izpodbijanega sklepa je povezana z odločitvijo o glavni stvari (ugovoru) v I. točki izreka izpodbijanega sklepa) in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, je utemeljena tudi dolžnikova pritožba, s katero izpodbija odločitev sodišča prve stopnje v zavrnilnem delu priglašenih izvršilnih stroškov (II. točka izreka izpodbijanega sklepa). Sodišče prve stopnje bo zato moralo v ponovljenem postopku tudi ponovno odločiti o upnikovih in dolžnikovih stroških izvršilnega postopka ter pri tem pretehtati dolžnikove pritožbene navedbe glede zavrnjenih priglašenih izvršilnih stroškov.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

-------------------------------

1Pritožbeno sodišče v zvezi s tem pojasnjuje, da je ista odvetnica upnika zastopala že v pravdi, kjer je bila 6. 5. 2021 sklenjena sodna poravnava, ki v obravnavanem izvršilnem postopku predstavlja izvršilni naslov, po 2. točki prvega odstavka 95. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pa ima odvetnik, če da stranka odvetniku pooblastilo za pravdo, ne da bi v pooblastilu natančneje določila njegove pravice, na podlagi takega pooblastila pravico zahtevati izvršbo ali zavarovanje in opravljati vsa dejanja, ki so potrebna v tem postopku, zaradi česar v povezavi s členom 100 ZPP navedba za pritožbeno postopanje ni pravno odločilna.

2Po prvem odstavku 55. člena ZIZ je mogoče ugovor zoper sklep o izvršbi vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo, zlasti iz razlogov, primeroma naštetih v 1. do 12. točki tega člena. Razlog po 8. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ je prenehanje terjatve na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, toda v času, ko dolžnik tega ni mogel uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, oziroma prenehanje terjatve na podlagi dejstva, ki je nastopilo po sklenitvi poravnave.

3Služnostna pot poteka po parcelah 748 in 749 k. o. ...

4Ker gre za privatno in ne javno pot, je Občina Šmarje pri Jelšah dolžniku 14. 5. 2023 pisno pojasnila, da služnostna pot poteka po kategorizirani javni cesti, ki je v zasebni lasti; gre torej za dovozni priključek, ki poteka po zasebnem zemljišču, zato občina nima pravne podlage, da presoja o varnosti oziroma ustreznosti tega priključka.

5In sicer gre za navedbe, (-) da priključevanje dovozne poti na nadrejeno občinsko cesto ni urejeno, ker je stari priključek potekal nižje od sedanjega in je zaradi večje oddaljenosti od parcelne meje omogočal zavijanje po loku večjega polmera in z bistveno manjšim vzdolžnim nagibom zavijalnega loka, saj je potekal na nižji nadmorski višini; novo priključevanje je treba izvesti tako, da bo omogočeno zavijanje na priključek s primerno velikostjo zavijalnega loka brez nepotrebnega manevriranja; (-) da se na novi trasi zgradi zgornji ustroj dovozne ceste v skladu s pravili gradbene stroke, torej navadno nasutje peščeno-gramoznega materiala po trasi ceste ne zadošča, ampak mora biti cestna konstrukcija zgrajena iz izbranega kamnitega materiala, predpisane kakovosti, zrnavosti in vgrajena na predpisan način; prav tako zbitost obstoječega nasutega materiala ni zadostna; po celotni dolžini trase bi morale biti betonske kolesnice na tamponski podlagi, na izpostavljenem delu trase, kjer je nevarnost bočnega zdrsa dela cesta in vozil na njej, pa je treba na gradbenotehnični pravilni način urediti zavarovanje brežine.

6Upnik je sodišču prve stopnje že predlagal dokaz z novim izvedencem gradbene stroke.

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 15, 55, 55/1, 55/1-8 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 254, 254/3, 339, 339/1, 354, 354/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.