Jedro

Vrednost spornega predmeta mora tožnik izraziti v denarni enoti. V točkah označena vrednost pomeni izostanek navedbe vrednosti, kar ima za posledico nedovoljenost revizije.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev tožnikove lastninske pravice na parc.št. 123 pri vl.št. 5 k.o. in na izročitev sporne nepremičnine v posest. Tožnikovo pritožbo proti tej sodbi je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Tožnik je vložil proti sodbi sodišča druge stopnje revizijo, v kateri uveljavlja revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje.

Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o prejeti reviziji ni izjavilo.

Revizija ni dovoljena.

Tožnik je s tožbo z dne 3.2.1993 zahteval ugotovitev lastninske pravice in navedel kot vrednost spornega predmeta 7250 točk. Kadar predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, mora po 2.odst. 186.čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) tožnik v tožbi navesti vrednost spornega predmeta. Tako si zagotovi pravico do revizije, kolikor navedena vrednost presega znesek, ki je po ZPP v času vložitve tožbe odločilen za revizijo. Vrednost spornega predmeta mora tožnik izraziti v denarni enoti. V točkah označena vrednost pomeni izostanek navedbe vrednosti, kar ima za posledico nedovoljenost revizije. V tožbi je bil očitno naknadno vpisan zraven števila točk v oklepaju znesek 43.500 SIT. Tudi v primeru, da bi s tem zneskom označil vrednost spornega predmeta tožnik sam, revizija ne bi bila dovoljena, ker je v času vložitve tožbe za pravico do revizije morala vrednost spornega predmeta presegati znesek 80.000,00 SIT (Zakon o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov - Ur.l. RS, št 55/92).

Iz navedenih razlogov je revizijsko sodišče zavrglo revizijo kot nedovoljeno (392.čl. ZPP).