Jedro

Pritožnica je šele v pritožbi pojasnila, da tožeča stranka nima nobenih sredstev, s katerimi bi lahko razpolagala, kar izhaja iz bilančnih podatkov za to leto 2010. Gre za pritožbene novote, za katere tožeča stranka ni izkazala, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti ob vložitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse, zato jih sodišče prve stopnje ni moglo upoštevati, pritožbeno sodišče pa jih pri odločitvi o pritožbi ne sme upoštevati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse z dne 09. 03. 2011. Zoper sklep je pravočasno pritožbo vložila tožeča stranka iz razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava (pritožbeni razlogi po 2. in 3. točki 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) ter pritožbenemu sodišču predlagala, naj pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da predlogu za oprostitev plačila sodne takse ugodi.

Pritožba ni utemeljena.

Zakon o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) v 3. odstavku 11. člena določa, da se pravne osebe glede plačila takse za vloge pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka lahko oprostijo plačila sodne takse, če nimajo sredstev za plačilo in jih tudi ne morejo zagotoviti oziroma jih ne morejo zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Sodišče mora pri odločanju o oprostitvi odloga ali obročnem plačilu takse upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke.

Sodišče prve stopnje je v obravnavanem primeru ugotovilo, da iz predložene izjave o premoženjskem stanju izhaja, da tožeča stranka sredstva ima, tožeča stranka pa ni pojasnila, zakaj z njimi ni zmožna plačati sodne takse, prav tako pa tudi ni pojasnila, v čem bi bilo njeno poslovanje ogroženo, če bi sodno takso plačala. Glede na navedeno, je ob pavšalnih navedbah tožeče stranke, da nima sredstev za plačilo sodne takse, zaključilo, da tožeča stranka ni ponudila ustreznih trditev in dokazov na podlagi katerih bi bil predlog za oprostitev plačila sodne takse utemeljen.

Pritožbeno sodišče z zaključkom sodišča prve stopnje soglaša. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da iz izjave o premoženjskem stanju, ki jo je predložila tožeča stranka izhaja, da tožeča stranka razpolaga s sredstvi v višini 3.210.612,00 EUR. Tudi po presoji pritožbenega sodišča upoštevaje navedene podatke o višini sredstev, trditve tožeče stranke, da ne razpolaga z zadostnimi finančnimi sredstvi za plačilo sodne takse, tako da takse ne more plačati, ne dajejo podlage za zaključek, da so podani pogoji za oprostitev plačila sodne takse. Sodišče prve stopnje je predlog tožeče stranke utemeljeno zavrnilo, saj je na tožeči stranki trditveno in dokazno breme glede obstoja predpostavk za oprostitev plačila sodne takse (212. člen ZPP).

Pritožnica je šele v pritožbi pojasnila, da tožeča stranka nima nobenih sredstev, s katerimi bi lahko razpolagala, kar izhaja iz bilančnih podatkov za to leto 2010. Družba sicer ima sredstva v višini 855.023,00 EUR, vendar pa je višina osnovnih sredstev tožeče stranke le 404,00 EUR, ostalo premoženje pa predstavljajo zarubljene terjatve s strani upnikov in kratkoročne časovne razmejitve oziroma terjatve, ki jih tožeča stranka uveljavlja s predmetno tožbo. Vse navedene pritožbene navedbe so pritožbene novote, za katere tožeča stranka ni izkazala, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti ob vložitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse, zato jih sodišče prve stopnje ni moglo upoštevati, pritožbeno sodišče pa jih pri odločitvi o pritožbi ne sme upoštevati (1. odstavek 337. člena ZPP).

Ker tožeča stranka ni zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu glede okoliščin navedenih v 3. odstavku 11. člena ZST-1, ki so odločilne za uveljavljanje oprostitve plačila sodne takse, so pritožbeni očitki o nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju neutemeljeni in je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je bilo treba pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).