Jedro

Pravno učinkovanje pravnomočne sodbe v odškodninski pravdi in na tej podlagi izdanega dopolnilnega sklepa o dedovanju v breme tožnika je bilo odvisno od obstoja pravnomočnega sklepa o izvršbi kot pravnega temelja za upravičenost poplačila toženke. Ker je ta obstal, ni mogoč zaključek o neupravičeni pridobitvi. Tožnik je plačal na podlagi pravnomočne sodne odločbe in spornega zneska ne more zahtevati nazaj.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se spremeni tako, da se po spremembi glasi: "1. Pritožbi tožene stranke se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se spremeni tako, da se tožbeni zahtevek zavrne.

2. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v 15 dneh povrniti pravdne stroške v znesku 1.281,78 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, tekočimi od naslednjega dne po izteku paricijskega roka do plačila, pod izvršbo.

3. Tožeča stranka je dolžna plačati toženi stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 1.539,73 EUR, v 15 dneh, pod izvršbo."

II. Tožeča stranka je dolžna plačati toženi stranki stroške revizijskega postopka v znesku 1.748,47 EUR, v 15 dneh, pod izvršbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v 15 dneh plačati 18.219,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 3. 2014 do dneva plačila. Toženi stranki je naložilo, da mora v 15 dneh povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške v znesku 1.185,21 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, do plačila.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje in dopolnilni sklep sodišča prve stopnje potrdilo. Vsaka pravdna stranka trpi svoje pritožbene stroške je še odločilo.

3. Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 294/2015 z dne 29. 10. 2015 dopustilo revizijo glede pravnega vprašanja: ali je mogoče šteti, da je terjatev iz naslova nepremoženjske škode ugasnila, ker je oškodovanec umrl po izdaji sodbe sodišča prve stopnje in pred izdajo sodbe sodišča druge stopnje, čeprav je terjatev ugotovljena s pravnomočno sodbo?

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga dopuščeno revizijo tožena stranka. Predlaga, da se reviziji ugodi in se spremeni izpodbijani sodni odločbi tako, da bo tožbeni zahtevek tožnika kot neutemeljen zavrnjen s stroškovno posledico podrejeno pa, da se sodni odločbi razveljavita in vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo sojenje. Poudarja, da niso upoštevane naslednje njene trditve: z dodatnim sklepom o dedovanju Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah z dne 21. 7. 2011, opr. št. D 18/2011 je podedovala terjatev svojega pokojnega moža A. A. iz naslova nepremoženjske škode do tožnika. Mož je po izdaji prvostopne sodbe Okrožnega sodišča v Celju z dne 9. 9. 2010, opr. št. P 340/2007, dne 5. 1. 2011 umrl, pri čemer na ta dan še ni bilo odločeno o tožnikovi pritožbi v navedeni pravdi, bilo pa je o njej odločeno s sodbo Višjega sodišča v Celju z dne 26. 5. 2011, opr. št. Cp 76/2011, ko je bila njegova pritožba zavrnjena. Višje sodišče je v navedeni sodbi pojasnilo, da tožnikova smrt, ki je nastopila po izdaji prvostopenjske sodbe nima vpliva na pravilnost izpodbijane sodbe, saj gre za okoliščino nastalo izven časovnih meja pravnomočnosti. S časovnimi mejami so namreč zajeta le tista dejstva, ki so nastala do konca glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje - torej do 9. 9. 2010. Toženka je zato zatrjevala, da tožnik ni bil neupravičeno obogaten, ker je od njega izterjala terjatev pokojnega moža, ki je bila dosojena s pravnomočno sodbo, prav tako pa obstaja pravnomočni sklep o dedovanju, s katerim je terjatev podedovala, obstaja pa tudi že pravnomočni sklep o izvršbi. Ker obstajajo tri pravnomočne odločbe, ki se nanašajo na predmetno terjatev, tudi ni izpolnjen pogoj iz 190. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), torej da bi šlo za obogatitev brez pravnega temelja. Odločitev sodišč pa je materialno pravno zmotna. Obstaja le pravni temelj za izterjavo njene terjatve do tožnika. Storjena je tudi bistvena kršitev določb pravdnega postopka, saj ni odgovorjeno na njene trditve, da pravni temelj obstaja. Dokler obstaja pravnomočna sodba o odškodnini, ni mogoče govoriti, da pravnega temelja ni. Sklicuje se na odločbo Vrhovnega sodišča z dne 29. 1. 2009 (evidenčna št. VS 3003571), kjer je sodišče pojasnilo, da če gre za izterjavo na podlagi pravnomočne sodbe, ki ni prenehala obstajati, ne gre za plačilo brez pravnega temelja. Sklicuje se tudi na odločbo Višjega sodišča v Ljubljani 8. 4. 2010 (VSL 007588), kjer je pojasnjeno, da izpolnitvi, ki jih je tožena stranka prejela po dveh pravnomočnih naslovih oziroma temeljih, ne moreta predstavljati obogatitve brez pravnega temelja in sodišče v to ne more posegati. Višje sodišče v Ljubljani je v odločbi z dne 24. 9. 2013 (VSL 0063552) prav tako pojasnilo, da dokler obstoji pravnomočna odločba, ni mogoče zatrjevati neobstoja pravnega temelja. Povsem jasno je torej, da bi tožnik svoje ugovore glede ugasnitve dolga iz naslova nepremoženjske škode do A. A. lahko uveljavljal v pravdnem postopku, v katerem se je odločalo o terjatvi, ne pa v tem postopku. V odškodninski pravdi je bila njegova pritožba zavrnjena, tožnik pa očitno ni vložil revizije. Torej je sodba glede odškodnine za nepremoženjsko škodo pravnomočna in izvršljiva. Zato v tem postopku teh ugovorov ne more uveljavljati. Neutemeljeno je razlogovanje obeh sodišč, da je terjatev ugasnila s smrtjo A. A.. Dokler obstaja pravnomočna sodba obstaja tudi pravni temelj za terjatev toženke do tožnika. Predmetna terjatev torej ni ugasnila.

5. Tožniku je bila revizija vročena v odgovor, vendar nanjo ni odgovoril. 6. Revizija je utemeljena.

7. Očitane bistvene kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ni. Sodišče druge stopnje, kot že pred tem sodišče prve stopnje, se je obširno opredelilo do toženkinega ugovora o obstoju pravnega temelja, na podlagi katerega je toženka v izvršbi od tožnika prejela v tej pravdi vtoževani denarni znesek (primerjaj razloge sodišča prve stopnje na straneh 5 do 8 ter razloge sodišča druge stopnje na straneh 3 in 4).

8. Revizija pa ima prav, ko se sklicuje na to, da pravni temelj, na podlagi katerega je toženka izterjala terjatev v izvršilnem postopku, ni odpadel. Predpostavka za neupravičeno pridobitev je odpadlost pravne podlage (190. člen OZ). Le če ta ne obstoji ali če kasneje odpade je mogoč zaključek o obstoju neupravičene pridobitve. Res je sicer terjatev iz naslova nepremoženjske škode osebna terjatev in preide na dediče, če je ugotovljena s pravnomočno sodno odločbo še predno oškodovanec umre (184. člen OZ). Tako terjatev toženkinega pravnega prednika ob njegovi smrti materialnopravno ni prešla na toženko, ker je z njegovo smrtjo ugasnila (glej v tem delu sicer pravilne materialnopravne razloge sodišč prve in druge stopnje oprte na navedeno določbo OZ). Vendar pa je - kot sta ugotovili sodišči prve in druge stopnje - v spornem primeru tožnik poravnal svojo terjatev na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi. Ni torej vložil ugovora v smislu 8. točke prvega odstavka 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v katerem bi se še lahko skliceval na to, da je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo pred izvršljivostjo odločbe, vendar v času, ko dolžnik tega ni mogel uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, upoštevaje, da je toženkin pravni prednik (njegov upnik) umrl že po zaključku glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje in pred pravnomočnostjo sodbe, s katero mu je bila prisojena odškodnina za nepremoženjsko škodo.1 Zato so v tej pravdi pravno nepomembne njegove nosilne trditve v tožbi, katerim sta materialnopravno sledili sodišči prve in druge stopnje, da namreč terjatev upoštevaje določbo 184. člena OZ ni mogla preiti na dedinjo na podlagi dopolnilnega sklepa o dedovanju kljub obstoju pravnomočne sodbe izdane v odškodninski pravdi. Odgovor na dopuščeno vprašanje je torej, da je sicer terjatev iz naslova nepremoženjske škode po materialnem pravu ugasnila, čeprav je bila ugotovljena s pravnomočno sodbo, ker pa tožnik v izvršilnem postopku ni ugovarjal sklepu o izvršbi, ne more te procesne pasivnosti nadomestiti s tožbo v tem pravdnem postopku. Ali še drugače povedano - pravno učinkovanje pravnomočne sodbe v odškodninski pravdi in na tej podlagi izdanega dopolnilnega sklepa o dedovanju v breme tožnika je bilo odvisno od obstoja pravnomočnega sklepa o izvršbi kot pravnega temelja za upravičenost poplačila toženke. Ker je ta obstal, ni mogoč zaključek o neupravičeni pridobitvi. Tožnik je plačal na podlagi pravnomočne sodne odločbe in spornega zneska ne more zahtevati nazaj. Sodišči prve in druge stopnje sta torej na ugotovljeno dejansko stanje (da je bila torej tu vtoževana terjatev plačana na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi) z ugoditvijo tožbenemu zahtevku napačno uporabili materialnopravno določbo 190. člena OZ.

9. Glede na povedano je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP reviziji v celoti ugodilo in sodbo sodišča druge stopnje spremenilo tako, da je ugodeno toženkini pritožbi in spremenjena sodba sodišča prve stopnje tako, da je zavrnjen tožbeni zahtevek.

10. Ker je bilo reviziji v celoti ugodeno, je to vplivalo tudi na odločitev o pravdnih stroških, ki so odmerjeni na podlagi prvega in drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 155. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP. Tožnik mora tako plačati toženki njene stroške prvostopnega, pritožbenega postopka in revizijskega postopka. V spremembi stroškovne odločitve je upoštevan tudi dopolnilni sklep o stroških postopka, ki je tako implicite tudi spremenjen v toženkino korist. Natančnejša odmera stroškov je razvidna iz toženkinega stroškovnika.

1 Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 59/2011 z dne 19. 3. 2012, v katerem je bilo zavzeto stališče, da se v primerih, ko gre za osebne terjatve v smislu 184. člena OZ, pa tožnik umre po zaključku zadnje glavne obravnave, torej pred pravnomočnostjo odločbe, ki je pogoj za podedljivost oziroma prehod terjatve na dediče, lahko v pritožbenem postopku upoštevajo le okoliščine nastale do konca glavne obravnave, le še v izvršilnem postopku pa tudi okoliščine nastale kasneje, torej tudi izven okvirov časovne pravnomočnosti, ki nastane ob zaključku glavne obravnave.