Jedro

S sklepom o postavitvi izvedenca pridobi izvedenec poseben procesni položaj, s tem pa tudi dolžnost odzvati se vabilu in podati izvid in mnenje. Sodni izvedenec ima kot strokovni pomočnik sodišča možnost, da ga sodišče na njegovo zahtevo iz opravičenih razlogov oprosti dolžnosti izvedovanja. Po oceni pritožbenega sodišča je v okoliščinah konkretnega primera izkazano, da je sodišče zmotno presodilo pogoje, ki morajo biti podani za denarno kaznovanje po 248. členu ZPP, zaradi česar je izrečena denarna kazen neustrezna. Sodišče je sicer sodnemu izvedencu določilo 30 dnevni rok in nato dodatni 5 dnevni rok, vendar je to najkrajši razpon za določitev roka, pri čemer bi glede na ostale okoliščine, pri izbiri ukrepa za aktivacijo sodnega izvedenca moralo pristopiti na manj represiven način.

Sankcije zoper sodnega izvedenca so namreč zgolj sekundarne, saj njihov namen ni zagotovitev večje učinkovitosti postopka, temveč zgolj disciplinski, usmerjen v varovanje integritete pravnega reda. Kaznovanje sodnih izvedencev je tako skrajni ukrep, ko je izkazana popolna, dalj časa trajajoča pasivnost in neodzivnost sodnega izvedenca, kar pa v predmetni zadevi ni podano. Sodni izvedenec je izvedensko mnenje sodišču posredoval in s tem izpolnil v sklepu naloženo obveznost podati izvid in mnenje.

Izrek

Pritožbi sodnega izvedenca se ugodi in se izpodbijani sklep o denarni kazni razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom imenovanega sodnega izvedenca prim. A.A. kaznovalo z denarno kaznijo v višini 100,00 EUR ter mu naložilo, da mora izrečeno denarno kazen nakazati na račun Delovnega in socialnega sodišča v roku 30 dni od prejema tega sklepa.

2. Zoper takšen sklep se pritožuje sodni izvedenec. Z izrečeno denarno kaznijo se ne strinja, saj je bil v istem obdobju imenovan za izvedenca še v drugih socialnih zadevah na istem sodišču s podobnimi roki za izdelavo mnenj. Pred izdajo sklepa, s katerim je imenovan za izvedenca, ga nihče ne vpraša ali lahko mnenje dejansko izdela v predpisanem roku, temveč je postavljen pred golo dejstvo imenovanja. Ob tem, da je aktivno zaposlen ima veliko dela kot zavarovalniški cenzor na štirih komercialnih zavarovalnicah in kot izvedenec na invalidski komisiji prve stopnje ZPIZ Slovenije. Za izdelavo izvedeniških mnenj mu preostanejo na voljo samo nedelje. V tem času mu je še ponagajalo zdravje, saj je zaradi visoke vročine obležal v postelji s hudim bronhitisom. Meni, da mu bo izvedeniško mnenje uspelo oddati pri naslovnem sodišču do 20. 2. 2019. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče na pravilno ugotovljeno dejansko stanje, zmotno uporabilo materialno pravo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Pravna podlaga je v predmetni zadevi določilo 248. člen Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP).

5. V sporni zadevi je sodišče sodnemu izvedencu, ki je bil imenovan s sklepom z dne 13. 11. 2018 določilo 30-dnevni rok za posredovanje pisnega izvedenskega mnenja. Po prejemu sklepa s sodnim in upravnim spisom 21. 11. 2018, sodni izvedenec v sodno postavljenem roku 30 dni,1 pisnega mnenja ni posredoval. Sodišče ga je sicer 16. 1. 2019 ponovno pozvalo, vendar mu je za posredovanje izvedenskega mnenja dodelilo le dodatnih 5 dni. Hkrati ga je pozvalo naj obrazloži razloge za pasivnost pri izdelavi izvedenskega mnenja, in ga opozorilo, da ga bo v nasprotnem primeru kaznovalo. Sodni izvedenec je po izdaji sklepa o izreku denarne kazni 16. 1. 2019, pri sodišču podal ugovor na izrečen sklep o denarni kazni, v katerem je pojasnil okoliščine, ki so mu preprečevale izdelavo izvedenskega mnenja. Hkrati je sodišče obvestil, da bo izvedensko mnenje posredoval do 20. 2. 2019. 6. S sklepom o postavitvi izvedenca pridobi izvedenec poseben procesni položaj, s tem pa tudi dolžnost odzvati se vabilu in podati izvid in mnenje. Sodni izvedenec ima kot strokovni pomočnik sodišča možnost, da ga sodišče na njegovo zahtevo iz opravičenih razlogov2 oprosti dolžnosti izvedovanja. Po oceni pritožbenega sodišča je v okoliščinah konkretnega primera3 izkazano, da je sodišče zmotno presodilo pogoje, ki morajo biti podani za denarno kaznovanje po 248. členu ZPP, zaradi česar je izrečena denarna kazen neustrezna. Sodišče je sicer sodnemu izvedencu določilo 30 dnevni rok in nato dodatni 5 dnevni rok, vendar je to najkrajši razpon za določitev roka, pri čemer bi glede na ostale okoliščine,4 pri izbiri ukrepa za aktivacijo sodnega izvedenca moralo pristopiti na manj represiven način.

7. Sankcije zoper sodnega izvedenca so namreč zgolj sekundarne, saj njihov namen ni zagotovitev večje učinkovitosti postopka, temveč zgolj disciplinski, usmerjen v varovanje integritete pravnega reda. Kaznovanje sodnih izvedencev je tako skrajni ukrep, ko je izkazana popolna, dalj časa trajajoča pasivnost in neodzivnost sodnega izvedenca, kar pa v predmetni zadevi ni podano. Sodni izvedenec je izvedensko mnenje sodišču posredoval 19. 2. 2019 in s tem izpolnil v sklepu naloženo obveznost podati izvid in mnenje.

8. Zaradi obrazloženega je bilo potrebno pritožbi ugoditi in sklep na podlagi 3. točke prvega odstavka 365. člena ZPP razveljaviti.

1 Ki se je iztekel 21. 12. 2018. 2 Med katere lahko štejemo preobremenjenost, službeno zadržanost, bolezen. 3 Težo kršitve, dolžino obeh rokov in dejstvo, da je izvedensko mnenje sodni izvedenec izdelal do 20. 2. 2019. 4 Pred in po-novoletni čas, angažiranost sodnega izvedenca pri naslovnem sodišču...