U-I-25/93

27/5-1993

S K L E P

Ustavno sodišče je na seji dne 20/5 in 27/5-1993 obravnavalo pobude Zoltana Jana iz Nove Gorice, dr. Petra Glaviča iz Ruš, Sindikata državnih in družbenih organov, Ljubljana in Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije, Ljubljana in

s k l e n i l o :

Ustavno sodišče ne sprejme pobud za oceno ustavnosti:

1.zakona o poslancih (Uradni list RS, št. 48/92),

2.zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93),

3.zakona o plačah sodnikov ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 10/93) in

4.zakona o sodniških plačah in drugih prejemkih (Uradni list RS, št. 10/93).

O b r a z l o ž i t e v

Pobudniki so z vlogami, ki so jih vložili Zoltan Jan dne 9/2, 15/3 in 26/3-1993, dr. Peter Glavič dne 17/3 in 31/3-1993, Republiški odbor Sindikata državnih in družbenih organov dne 29/3-1993 ter Republiški odbor Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije dne 6/4-1993 predlagali, naj ustavno sodišče oceni ustavnost več zakonov.

Prva dva pobudnika sta dala pobudo za oceno ustavnosti vseh v izreku tega sklepa navedenih zakonov, pobuda drugih dveh pobudnikov pa je dana za oceno ustavnosti zakonov, navedenih pod tč. 1 in tč. 2 tega sklepa. Vsi pobudniki so mnenja, da v delu, ki se nanaša na plače, izpodbijani zakoni niso skladni z 2. in 14. členom ustave. Menijo namreč, da napadeni zakoni, zlasti zakon o poslancih, uvajajo v nasprotju z ustavo različno osnovo za obračunavanje plač in izhodiščno ceno dela ter različno metodologijo pri obračunavanju plač poslancev, vladnih funkcionarjev, članov vlade in državnega zbora. Prva dva pobudnika menita isto tudi glede plač predsednika in sodnikov ustavnega sodišča, sodnikov rednih sodišč in javnih tožilcev. Izpodbijana ureditev po njihovem mnenju krši načelo iz 14. člena ustave o enakosti vseh pred zakonom, zlasti zato, ker vse naštete kategorije delavcev prejemajo plačo iz sredstev republiškega proračuna. Osnove in kriteriji za plače, ki jih Republika Slovenija izplačuje iz proračuna bi po njihovem mnenju morale biti poenotene in izhodiščna cena dela bolj izenačena.

Ker je navedeni razlog enak pri pobudah zoper vse štiri izpodbijane zakone, je ustavno sodišče o vseh štirih zadevah izdalo en sam sklep o nesprejetju pobud.

Ustava v drugem odstavku 162. člena določa, da vsakdo lahko da pobudo za začetek postopka, če izkaže svoj pravni interes. Po stališču ustavnega sodišča je pravni interes izkazan, če izpodbijani pravni akt zadeva pobudnikovo pravico, obveznost ali pravno korist, kar pa v obravnavanih primerih ni izkazano. Noben od izpodbijanih zakonov namreč ne ureja plač pobudnikov oziroma delavcev, katerih interese zastopata oba navedena sindikata kot pobudnika. S tem ni izpolnjen procesni pogoj, ki ga za začetek postopka na podlagi pobude določa ustava.

Zato ustavno sodišče pobud ni sprejelo, o pobudi Zoltana Jana za oceno ustavnosti zakona o načinu obračunavanja in izplačevanja plač (Uradni list RS, št. 13/93) pa sodišče še ni odločalo.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 7. člena ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije in 15. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76).

P r e d s e d n i k

dr. Peter Jambrek

L O Č E N O M N E N J E

k sklepu št. 24, 25, 55, 56 in 60/93 z dne 27/5-1993 Pravni interes pobudnika je izkazan, če izpodbijani pravni akt zadeva pobudnikovo pravico, obveznost ali pravno korist. V teh zadevah izpodbijani zakoni oziroma njihove določbe o plačah poslancev, ministrov in sodnikov res ne urejajo plač pobudnikov, pač pa po trditvah pobudnikov ne toliko z višino, kolikor z načinom urejanja plač poslancev itd. posegajo v pravico pobudnikov do enakosti pred zakonom v tem smislu, da bi plače vseh, ki jih plačuje država iz proračuna, morale temeljiti na enakih ali primerljivih osnovah in merilih. Izpodbijani zakoni torej neposredno sicer ne zadevajo samih plač pobudnikov, ker pa zadevajo različne osnove in merila, iz katerih se plače izračunavajo, s tem zadevajo ustavno pravico pobudnikov do enakosti pred zakonom. Zato bi bilo po mojem mnenju treba pobude sprejeti in v postopku, ki pa že tudi brez teh pobud zoper iste zakone teče na podlagi predloga enega od pooblaščenih predlagateljev, odločiti tudi o tem, ali je bila ta pravica do enakosti pred zakonom z izpodbijanimi zakoni v resnici kršena ali ne.

S o d n i k

mag. Matevž Krivic