Jedro

Tudi posestnik, ki je pridobil posest s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja, ima pravico do varstva, vendar pa je nima nasproti tistemu, od katerega je na tak način prišel do posesti, če je ta izvrševal dovoljeno samopomoč iz 31. člena tega SPZ (33. člen SPZ).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi: „Tožena stranka B. B., EMŠO: ..., K. 48, je dolžna na nepremičnini parc. št. 29/2, k. o. .., in sicer na poljski poti, ki poteka po celotni dolžini te nepremičnine in vodi do nepremičnine parc. št. 29/1, k. o. ..., vzpostaviti prejšnje posestno stanje na način, da odstrani po celotni širini te poti nastavljene bale sena, in tako tožniku A. A., EMŠO: ..., K. 40, omogoči dostop do njegove nepremičnine parc. št. 29/1, k.o. ..., s kmetijsko mehanizacijo in z osebnimi vozili, v roku 3 dni, pod izvršbo.

Toženi stranki se v bodoče prepoveduje na kakršenkoli način posegati v posest tožeče stranke na nepremičnini parc. št. 29/2, k.o. ..., zlasti se ji prepoveduje nastavljanje bal ali drugih ovir na poljsko pot, ki poteka po celotni dolžini te nepremičnine in vodi do nepremičnine parc. št. 29/1, k.o. ..., s čimer bi se tožeči stranki onemogočil dostop do njene nepremičnine parc. št. 29/1, k.o. ..., s kmetijsko mehanizacijo in z osebnimi vozili, pod izvršbo.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila, pod izvršbo.“

II. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 3.254,11 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.

III. Tožeča stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je sodišče prve stopnje ugodilo zahtevku tožeče stranke (v nadaljevanju: tožnik) in toženi stranki (v nadaljevanju: toženec) naložilo, da v roku treh dni po celotni širini poljske poti, ki poteka po nepremičnini parc. št. 29/2 k. o. ... do nepremičnine parc. št. 29/1 iste k. o. vzpostavi prejšnje posestno stanje na način, da odstrani bale sena in omogoči tožniku dostop do njegove nepremičnine s kmetijsko mehanizacijo in osebnimi vozili (1. točka izreka) ter tožencu hkrati prepovedalo, da v bodoče na tak ali podoben način posega v posest tožnika (2. točka izreka). Tožencu je tudi naložilo, da tožniku v roku 15 dni plača 1.506,27 EURR stroškov postopka, v primeru zamudne z zakonskimi zamudnimi obrestmi (3. točka izreka).

2. Zoper odločitev se je pravočasno iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov pritožil toženec, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano odločitev spremeni tako, da zahtevek v celoti zavrne ali pa jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, vse s stroškovno posledico za tožnika.

Sodišču prve stopnje očita, da je stranki različno obravnavalo in poudarja, da urejanje dostopa do tožnikove nepremičnine lahko poteka zgolj v postopku za določitev nujne poti, ne pa v postopku zaradi motenja posesti. Vztraja, da njegovo ravnanje ni bilo ne samovoljno ne protipravno in nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je tožnik imel posest zemljišča parc. št. 29/2, k. o. ..., morebitna posest pa ni mogla biti mirna. S stališčem sodišča prve stopnje, da mirna posest pomeni, če jo tožnik ohrani, se ne strinja. Prav tako ne, da je tožnik posest pridobil, saj je vožnjam tožnika ves čas nasprotoval. Sodišče ni izvedlo vseh predlaganih dokazov. Spregledalo je, da je zahtevek nesklepčen in neizvršljiv, ker poljske poti sploh ni. Povsem neutemeljeno pa je ugodilo zahtevku glede osebnih vozil, saj tožnik ni zatrjeval, kaj šele dokazal, da je vozil tudi z osebnimi vozili preko zemljišča parc. št. 29/2 k. o. ...

3. Na pritožbo je odgovoril tožnik, predlaga, da se jo zavrne in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi ni sporno, da ima toženec v posesti zemljišče parc. št. 29/2 k. o. ..., sporno pa je, ali je (so)posest tega zemljišča pridobil tudi tožnik, ko naj bi preko njega vozil s kmetijsko mehanizacijo in osebnimi vozili, da je prišel do svojega zemljišča parc. št. 29/1 k. o. ..., ki ga je leta 2018 kupil na javni dražbi.

6. Pritožbena trditev, da tožnik ni zatrjeval in ni dokazal, da je po zemljišču parc. št. 29/2 k. o. ... vozil tudi z osebnimi vozili, drži. Tožnik je v tožbi le pavšalno navedel, da je vozil tudi z osebnimi vozili, da je res tako, pa dokazni postopek ni pokazal. Prav tako drži, da postopek zaradi motenja posesti ni namenjen urejanju dostopa do zemljišča, v obravnavanem primeru do tožnikovega zemljišča parc. št. 29/1 k. o. ..., ki dostopa nima.

7. Kot pravilno navaja sodišče prve stopnje, so določbe SPZ1 (8. točka obrazložitve) materialnopravna podlaga za odločanje v tem sporu. Ob tem pravilno poudari, da daje sodišče varstvo v sporih zaradi motenja posesti glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje ter tudi, da se pri tem ne upoštevata pravica do posesti in dobrovernost posestnika. Do posestnega varstva je dejansko upravičen tisti, ki dokaže, da je imel pred motenjem posest stvari, da je bila posest motena, da je bila tožena stranka tista, ki je posest motila in da je bilo dejanje motilno, samovoljno in protipravno. Tudi posestnik, ki je pridobil posest s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja, ima pravico do varstva, vendar pa je nima nasproti tistemu, od katerega je na tak način prišel do posesti, če je ta izvrševal dovoljeno samopomoč iz 31. člena tega SPZ (33. člen SPZ). In prav na slednje se je v postopku (in v pritožbi) skliceval toženec. Ker je dokazni postopek pokazal, da si je tožnik, kljub nasprotovanju toženca, prizadeval, da bi svojo nepremičnino obdelal in je kljub nasprotovanju do nje prehajal preko nepremičnine parc. št. 29/2 k. o. ... (19. točka obrazložitve), pa sodišče tožniku posestnega varstva ne bi smelo dati. Navedena ugotovitev namreč pomeni, da tožnik mirne posesti ni imel in s tem ne posesti, saj je očitno svoje posestno stanje torej dejansko oblast nad stvarjo ustvaril na silo, ki jo je vršil do toženca, ta pa se je temu upiral. Takšna posest ni varovana in zato zahtevek tožnika ni utemeljen. Drži pritožbena trditev, da zadeva, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje (sklep VSL II Cp 966/2012 z dne 5. 9. 2012), ni primerljiva z obravnavano zadevo, saj je v navedeni zadevi tožnik hišo imel v posesti in jo tudi po zamenjavi ključavnice vhodnih vrat s strani toženca uporabljal in s tem imel v posesti še naprej. V obravnavani zadevi je imel posest nepremičnine parc. št. 29/2 k. o. ... toženec, tožnik pa je vožnje po tej nepremičnini vršil kljub nasprotovanju toženca in zavedanju, da se toženec z vožnjami ne strinja in na ta način skušal pridobiti (so)posest nepremičnine parc. št. 29/2 k. o. ... Pri tem ni pomembno, da se toženec ni uprl vsaki tožnikovi vožnji parc. št. 29/2 k. o. ..., saj bi moral v tem primeru zemljišče stražiti, kar je povsem neživljenjsko. Zato je dejansko lahko prišlo tudi do mirnih prehodov, ker jih toženec ni zaznal (t.j. skrivaj). Iz s strani toženca predloženih policijskih zapisnikov neposredno res ne izhaja, kot navaja tožnik v odgovoru na pritožbo, da toženec tožniku voženj po zemljišču parc. št. 29/2 k. o. ... ne dovoli2, je pa razvidno, da toženec policiji prijavlja škodo na tem zemljišču in trdi, da jo je ob prehodih povzročil tožnik. Očitno pa je, da toženec tožnikovih voženj (s količki, pašnimi trakovi3) ni uspel preprečiti. Zato je poskusil vožnje tožnika po zemljišču parc. št. 29/2 k. o. ... preprečiti še z balami sena.4 Sodišče prve stopnje tako v izvedenih dokazih ni imelo podlage za sklep, da je tožnik imel (so)posest sporne nepremičnine, kot to utemeljeno trdi pritožnik. Tožnik do svojega zemljišča parc. št. 29/1 k. o. ... ni imel vsakič nemotenega dostopa, torej do zemljišča ni mogel mirno vsakič, ko je to hotel. Pri tem ni šlo le za čustvene izpade toženca, temveč za njegova konkretna ravnanja (količki, pašni trakovi, bale sena), ki predstavljajo nasprotovanje vožnjam, vključno s prijavami na policiji. Teh ravnanj pa tudi ni mogoče opredeliti kot samovoljnih in protipravnih.

8. Ker je sodišče prve stopnje dejansko stanje pravilno ugotovilo, je pa zmotno uporabilo materialno pravo (5. alineja 358. člena ZPP), je treba pritožbi ugoditi in odločitev sodišča prve stopnje spremeniti ter tožbeni zahtevek v celoti zavrniti. Ker je bilo treba tožbeni zahtevek zavrniti že iz navedenega, se pritožbeno sodišče z ostalimi pritožbenimi trditvami ni ukvarjalo in se do njih ne opredeljuje, ker to ni potrebno (prvi odstavek 360. člena ZPP).

9. Sprememba odločitve sodišča prve stopnje o glavni stvari je narekovala tudi spremembo odločitve o stroških postopka. V skladu z drugim odstavkom 165. člena ZPP pritožbeno sodišče v primeru, če spremeni odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, odloči o stroških vsega postopka.

Pritožbeno sodišče je tožencu na podlagi prvega odstavka 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP ter OT5 priznalo 300 točk za sestavo odgovora na tožbo, prav toliko za sestavo prve pripravljalne vloge in prav toliko za zastopanje na prvem naroku za glavno obravnavo ter 100 točk urnine, 40 točk za odsotnost iz pisarne v času potovanja (v nadaljevanju: potnina) in 14,80 EUR kilometrine, 150 točk za zastopanje na ogledu, 50 točk urnine, 80 točk potnine ter 29,60 EUR kilometrine, 225 točk za sestavo druge pripravljalne vloge, 150 točk za zastopanje na naroku 10. 12. 2021, 100 točk urnine, 40 točk potnine in 14,80 EUR kilometrine, 75 točk za narok 14. 11. 2021, 40 točk potnine in 14,80 EUR kilometrine, 150 točk za narok 21. 12. 2021, 50 točk urnine, 40 točk potnine in 14,80 EUR kilometrine, 2 % za materialne stroške in 22 % DDV na odvetniško storitev. Priglašenih stroškov za konferenco s stranko ter prejem in pregled odločbe sodišče tožencu ni priznalo, ker ti stroški niso v skladu z odvetniško tarifo, strošek predložitve dokazil zaradi prvotno slabih fotokopij je nepotreben, stroški za parkirnino pa niso izkazani.

Ker je toženec s pritožbo uspel, mu je tožnik dolžan povrniti tudi stroške pritožbenega postopka (375 točk za sestavo pritožbe, 2 % za materialne stroške in 22 % DDV na odvetniško storitev ter 180 točk takse za pritožbo), tožnik pa svoje stroške krije sam.

Skupaj je tako tožencu priznalo 3.254,11 EUR stroškov, ki mu jih mora tožnik plačati v roku 15 dni od prejema sklepa (313. člen ZPP), če zamudi pa gredo od izteka tega roka še zahtevane zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 299. člena in prvi odstavek 378. člena OZ6).

1 Stvarnopravni zakonik, Uradni list RS, številka 87/2002, s kasnejšimi spremembami. 2 Izhaja pa to npr. iz s strani tožnika predloženega zapisnika z dne 10. 7. 2019 (A23), ko je B. A. naznanil, da mu je C. B. pot zaprl z električnim trakom, in ker se ni želel prepirati, je zapeljal čez trak. 3 19. točka obrazložitve. 4 Toženec ne zanika, da je bale sena postavil na zemljišče parc. št. 29/2 k. o. ... 5 Odvetniška tarifa, Uradni list RS, številka 2/15, s kasnejšimi spremembami. 6 Obligacijski zakonik, Uradni list RS, številka 83/2001, s kasnejšimi spremembami.