Jedro

15-dnevni rok iz 1. odstavka 144. člena ZPPSL velja tudi za vložitev predloga za nadaljevanje postopka. Če stranka, ki je že pred začetkom stečajnega postopka vložila tožbo pred delovnim sodiščem, ne zahteva nadaljevanja prekinjenega postopka v 15 dneh od vročitve napotitvenega sklepa stečajnega senata, ne izkazuje več pravnega interesa za izdajo ugotovitvene sodbe, zato je potrebno tožbo zavreči.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu glede tožnice A.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo z dne 21.6.1995 zavrglo in postopek ustavilo.

Zoper sklep sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe in ustavitvi postopka se pritožuje tožnica, v kateri zahteva, da se postopek nadaljuje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri tem pa po uradni dolžnosti pazilo na pravilno uporabilo materialnega prava in na absolutne bistvene kršitve pravil postopka iz 2. odst. 354. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur.l. SFRJ št. 4/77 - 27/90) in pri navedenem preizkusu ugotovilo, da je sodišče prve stopnje tožbo vloženo dne 21.6.1995, pravilno zavrglo.

Kot izhaja iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje je tožnica dne 21.6.1995 skupaj z ostalimi tožniki vložila tožbo zaradi plačila regresa za leto 1994 in 1995. S sklepom Okrožnega sodišča v B. pod opr.št. St ../96 je bil dne 1.4.1996 začet stečajni postopek nad toženo stranko, zato je bil s sklepom z dne 11.4.1996 postopek prekinjen. Ker so tožniki s pismenimi vlogami predlagali nadaljevanje prekinjenega postopka, je sodišče smiselno s prekinjenim postopkom nadaljevalo skladno z določbo 215. člena ZPP ter ugotovilo, da so tožniki po pooblaščenki odvetnici C. prejeli sklep o prerekani terjatvi v stečajnem postopku dne 16.9.1996. Iz navedenega sklepa izhaja, da je stečajni upravitelj tožnike napotil, naj v 15 dnevnem roku predlagajo nadaljevanje prekinjenega postopka za ugotovitev prerekanih terjatev, saj je stečajni upravitelj priznal tožnikom v celoti le terjatev iz naslova neizplačanega regresa za leto 1994 in delno regres za leto 1995, prerekal pa je terjatev v višini 33.212,00 SIT. Ker tožniki niso v postavljenem 15 dnevnem roku predlagali nadaljevanje prekinjenega postopka, temveč šele v začetku leta 1999, je tudi po zaključku pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da so zamudili rok in da se posledično temu vložena tožba zavrže. Iz sklepa Okrožnega sodišča v B. izhaja, da so bili upniki po 144. členu Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL - Ur.l. RS št. 67/93, 39/97, 52/99) katerih terjatve so bile v celoti ali deloma prerekane napoteni, da začnejo v 15 dneh od dneva vročitve tega sklepa postopek pred sodiščem ali drugim organom za ugotovitev prerekane terjatve. Ker tožniki niso v predpisanem roku predlagali nadaljevanje že prekinjenega postopka, temveč šele v začetku leta 1999, je sodišče prve stopnje pravilno tožbo zavrglo. Stečajni senat seveda ni tisti, ki bi lahko upniku nalagal nadaljevanje prekinjenega postopka, tega predlaga stranka sama, prekinjen postopek pa se nadaljuje izključno in samo po določbah ZPP, ne pa po določbah ZPPSL.

Ni namreč dolžnost stečajnega senata, da v stečajnem postopku ugotavlja, iz kakšnih pravnih razmerij izvirajo sporne terjatve samo zato, da bi določil, kakšen postopek mora začeti upnik za ugotovitev terjatve. Na kakšni podlagi uveljavlja prerekano terjatev, kakšen postopek mora začeti in pred katerim organom, mora vedeti upnik. Zato se 1. odst. 144. člena ZPPSL nanaša na vsak postopek, ki ga začne upnik po napotitvenem sklepu zaradi ugotovitve terjatve. Začetek takšnega postopka pa je tudi nadaljevanje zaradi stečaja prekinjenega postopka. Tega namreč ne bi bilo treba nadaljevati, če bi stečajni upravitelj vtoževano terjatev, ki je bila v stečaju prijavljena, priznal, ugovarjal pa ji tudi ne bi noben upnik. Zato velja 15 dnevni rok iz 1. odst. 144. člena ZPPSL tudi za vložitev predloga za nadaljevanje postopka. Omenjena zakonska določba in ravnanje stečajnega senata po njej tudi nič ne posega v določbe ZPP, ki urejajo nadaljevanje prekinjenega postopka. Ali bo vložila predlog za nadaljevnaje prekinjenega postopka, je stvar odločitve tožeče stranke. Napotitveni sklep je priznal samo pravni interes za vložitev takšnega predloga. Če pa se je tožnica odločila, da ga bo vložila, bi ga morala vložiti v roku iz 1. odst. 144. člena ZPPSL. Ker tega ni storila, ne izkazuje več pravnega interesa za izdajo ugotovitvene sodbe, zato je potrebno tožbo zavreči. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.