Jedro

Vendar mora biti prijava izločitvene pravice podana tako, da jasno in nedvoumno izraža namen prijave izločitvene pravice. Prijava izločitvene pravice mora vsebovati določen zahtevek za priznanje izločitvene pravice, ki vključuje določen opis premoženja, ki je predmet izločitvene pravice ter opis dejstev, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka za priznanje izločitvene pravice, in dokaze o teh dejstvih. Ničesar od navedenega pa ugovor A. A., ki je bil predmet presoje z izpodbijanim sklepom, ni vseboval. Za izdajo sklepa o novem roku izselitve sodišče prve stopnje pri odločanju o izročitvi nepremičnine kupcu ni imelo nobene pravne podlage. Če upravitelj v skladu z izvršilnim naslovom dolžnika ni izselil takoj, ko bi to lahko storil, to ne pomeni, da dolžnik s tem pridobi morebitne dodatne pravice, še manj pa, da bi moralo sodišče o izselitvi ponovno odločati v okviru sklepa o izročitvi, saj bi s tem poseglo v že pravnomočno odločeno stvar.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor A. A. zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, St .../2015 z dne 2. 9. 2020 (PD 391) zavrglo (1. točka izreka) ter zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, St .../2015 z dne 2. 9. 2020 (PD 391) (2. točka izreka) in predlog dolžnika za podaljšanje roka za izselitev iz dvostanovanjske hiše s poslovnimi prostori v prizidku, na naslovu ... (PD 391) (3. točka izreka).

2. Zoper sklep v celoti se pritožujeta dolžnik in A. A., iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP in pritožbenemu sodišču predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Na pritožbo je odgovoril upravitelj. Pritožbi nasprotuje in pritožbenemu sodišču predlaga, da jo zavrne kot neutemeljeno.

4. Pritožba ni utemeljena.

**Glede pritožbe v delu, ki se nanaša na pritožnico A. A.**

5. Sodišče prve stopnje je ugovor A. A. pravilno zavrglo iz razloga pomanjkanja procesne legitimacije. V ugovoru (p. d. 391) je A. A. navajala, da ga vlaga kot izločitvena upnica. Sodišče prve stopnje je glede na podatke v spisu ugotovilo, da A. A. ni prijavila ne izločitvene, ne ločitvene pravice, niti terjatve, zato je skladno z določbo prvega odstavka 344. člena v zvezi s četrtim odstavkom 53. člena ZFPPIPP pravilno ugotovilo, da A. A. nima pravice do ugovora zoper sklep o izročitvi nepremičnine. Ugovor, ki ga vloži oseba, ki ni imela te pravice, ni dovoljen in ga sodišče kot takega zavrže (1. točka sedmega odstavka 53. člena ZFPPIPP).

6. Pritožba neutemeljeno trdi, da bi moralo sodišče prve stopnje ugovor A. A. šteti kot prijavo izločitvene pravice, ki jo je mogoče prijaviti tudi kasneje, vse do delitve kupnine. Sodišče prve stopnje ni imelo prav nobene podlage, da bi ugovor A. A. štelo za prijavo izločitvene pravice. Pritožba ima na načelni ravni sicer prav, da je mogoče izločitveno pravico prijaviti tudi kasneje, torej ne le v roku treh mesecev po objavi oklica o začetku stečajnega postopka, ampak vse do prodaje premoženja, ki je predmet izločitvene pravice (prvi odstavek v zvezi s petim odstavkom 299. člena ZFPPIPP). Vendar pa mora biti prijava izločitvene pravice podana tako, da jasno in nedvoumno izraža namen prijave izločitvene pravice. Prijava izločitvene pravice mora vsebovati določen zahtevek za priznanje izločitvene pravice, ki vključuje določen opis premoženja, ki je predmet izločitvene pravice ter opis dejstev, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka za priznanje izločitvene pravice, in dokaze o teh dejstvih (drugi odstavek 299. člena ZFPPIPP). Ničesar od navedenega pa ugovor A. A., ki je bil predmet presoje z izpodbijanim sklepom, ni vseboval. Iz ugovora A. A. izhaja le povsem splošna in nekonkretizirana trditev, da ima v prodani nepremičnini _„spravljene nekatere svoje stvari“_ ter da _„predvideva izročitev prodanih nepremičnin ne samo z vsemi sestavinami, ampak tudi tistimi priteklinami, ki so v nesporni lasti izločitvenega upnika“_. Na katere stvari, premičnine oziroma pritekline meri ugovor je povsem nejasno, nejasno je tudi, kaj želi s takimi ugovorimi navedbami vlagateljica ugovora doseči. Zato take povsem pavšalne navedbe v ugovoru ne morejo pomeniti, da bi upravitelj preko njih moral vlogo obravnavati kot prijavo izločitvene pravice.

**Glede pritožbe v delu, ki se nanaša na dolžnika**

7. Dolžniku je bil rok za izselitev iz nepremičnin, ki so predmet izročitve kupcu iz izpodbijanega sklepa, določen že s pravnomočnim sklepom o prodaji z dne 30. 8. 2019 (p. d. 320). Zoper sklep se dolžnik ni pritožil. Dejstvo da sklep še ni bil realiziran ne more pomeniti, da ima dolžnik sedaj v okviru odločitve v sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu kakšno pravico do novega roka za izselitev ali do podaljšanja roka, ki je bil določen s pravnomočnim sklepom. Za izdajo sklepa o novem roku izselitve (s katerim naj bi se podaljšal rok iz sklepa z dne 30. 8. 2019) sodišče prve stopnje pri odločanju o izročitvi nepremičnine kupcu ni imelo nobene pravne podlage, zato je ugovor dolžnika, v katerem je od sodišča zahteval prav to, pravilno zavrnilo. Pravilno je sodišče prve stopnje dolžniku pojasnilo tudi, da lahko morebitne ugovore, ki se nanašajo na prisilno izselitev, uveljavljala v izvršilnem postopku, ki bo sledil, če nepremičnin ne bo izpraznil prostovoljno.

8. Povsem neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje razveljaviti odločitev o izselitvi, ker nepremičnina, ki predstavlja dolžnikov dom, ni bila prodana na podlagi sklepa o prodaji z dne 30. 8. 2019, ki je vseboval odredbo o izselitvi, ampak na podlagi drugih sklepov o prodaji. Če se v postopku osebnega stečaja prodaja stanovanje ali družinska stanovanjska hiša, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik, sodišče s sklepom o prodaji naloži dolžniku, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju (drugi odstavek 395. člena ZFPPIPP). Slednje je bilo dolžniku naloženo s sklepom z dne 30. 8. 2019. Tak pravnomočni sklep je izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev stanovanja ali stanovanjske hiše proti dolžniku in drugim osebam, ki uporabljajo to stanovanje ali stanovanjsko hišo skupaj z dolžnikom ali ki jim je dolžnik drugače omogočil tako uporabo (tretji odstavek 395. člena ZFPPIPP). Če upravitelj v skladu z izvršilnim naslovom dolžnika ni izselil takoj, ko bi to lahko storil, to ne pomeni, da dolžnik s tem pridobi morebitne dodatne pravice, še manj pa, da bi moralo sodišče o izselitvi ponovno odločati v okviru sklepa o izročitvi, saj bi s tem poseglo v že pravnomočno odločeno stvar (res iudicata).

9. Višje sodišče je s tem presodilo navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZPP). Glede na navedeno so se pritožbeni razlogi tako A. A. kot dolžnika v celoti izkazali za neutemeljene. Ker tudi niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).