Jedro

Okoliščine, ki so po 24. členu ZBPP pomembne za dodelitev brezplačne pravne pomoči, so povezane z zadevo, za katero je prošnja vložena. Organ za BPP se je do vsebine zadeve opredeljeval toliko, kolikor je bilo potrebno, da je ugotavljal razumnost tožnikovih pričakovanj glede očitanega prekrška in njegove namere vložiti pravno sredstvo zoper plačilni nalog. S tem ni odločal o sami utemeljenosti zahteve za sodno varstvo. Ocenjeval je le, ali so tožnikova pričakovanja glede uspešnosti uveljavljanja pravnega sredstva razumna ter se po pravilno oprl na podatke v upravnih spisih in ni ugotavljal, kaj točno je tožnik v razburjenosti rekel in to v okviru njegovega odločanja tudi ni bilo potrebno. Pravilno je pojasnil, da kdor se na javnem kraju prepira, vpije ali nedostojno vede, krši javni red in mir.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Krškem – organ, pristojen za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju organ za BPP) je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 3. 4. 2013. V obrazložitvi navaja, da je tožnik 3. 4. 2013 vložil prošnjo za dodelitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči za sestavo in vložitev zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog št. 0000102785570, ki ga je izdala PP Brežice zaradi kršitve prvega odstavka 7. člena ZRMJ in mu z njim izrekla globo v znesku 104,32 EUR. Že v prošnji je prosilec zapisal, da je na centru za socialno delo izrekel neprimerne besede, delavci centra so poklicali policijo, ki mu je izdala plačilni nalog. Enako je izjavil tudi na naroku pred organom za BPP, kjer je še navedel, da se s plačilnim nalogom ne strinja, ker do sedaj ni napravil nič narobe. Delavkam na CSD se je za svoje ravnanje opravičil. Organ za BPP navaja, da je pravica do obrambe s pomočjo zagovornika bistveni element pravice do poštene obravnave in je njen namen zagotoviti dejansko enakost strank, vendar je ta pravica fakultativna, saj obramba ni obvezna tudi z vidika pravičnosti, na kar se na abstraktni ravni opira tretji odstavek 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki pravi, da je zadeva očitno nerazumna, kadar je v nasprotju z interesi pravičnosti. Nadalje navaja, da iz same spisne dokumentacije izhaja, da se je prosilec na centru za socialno delo neprimerno vedel. V plačilnem nalogu mu je očitano, da je kršil javni red in mir, določena pa mu je bila najnižja predpisana globa. Organ za BPP ocenjuje, da prosilec nima izkazanih možnosti za uspeh z vložitvijo zahteve za sodno varstvo in je njegovo pričakovanje očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Ker niso izpolnjeni pogoji iz 24. člena tega ZBPP, je njegovo prošnjo zavrnil. Tožnik se tožbi ne strinja z razlago odločitve, ker meni, da je nesprejemljiva in je z njo organ za BPP presegel obseg odločanja o odobritvi brezplačne pravne pomoči, saj se je praktično spustil v odločanje o tem, ali je vloženo pravno sredstvo utemeljeno. Sicer pa so navedbe, da je povedal, da se je na centru za socialno delo neprimerno vedel, protispisne. Iz zapisnika z dne 20. 4. 2013 (ob tem tožnik opozarja, da je bila odločba izdana že 19. 4. 2013) izhaja, da se je zaradi navedb delavke, da ne bo dobil nič denarja, razburil, ne izhaja pa, da naj bi izrekel neprimerne besede. Tudi če bi res povedal, da je izrekel neprimerne besede, pa to ne pomeni, da je izpolnil zakonske znake prekrška in bi se to moralo obravnavati šele pred pristojnim sodiščem, še posebej, ker se za prekršek ne čuti odgovornega. Delavke centra za socialno delo so njegovo opravičilo sprejele, kar ga še utrjuje v prepričanju, da kritičnega dne ni prišlo do kršitev ZJRM-1. Vsak nesporazum ali različno mišljenje še ne pomeni, da je prišlo do ravnanja v nasprotju z ZJRM. Toženka pa v okviru odločanja o utemeljenosti dodelitve brezplačne pravne pomoči ni imela podlage, da bi presojala utemeljenost samega pravnega sredstva. Zato je tožnik prepričan, da je napačno ocenila razumnost vložene vloge in nepravilno ocenila relevantne okoliščine tega primera. Tožnik predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu za BPP v ponovno odločanje ter zahteva povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženka je poslal upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Izpodbijana odločitev temelji na presoji izpolnjevanja pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predpisanega v 24. členu ZBPP. Po tej določbi se kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca oziroma njegovo družino življenjskega pomena (prvi odstavek 24. člena). Po zakonu se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči, če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale (tretji odstavek 24. člena).

Okoliščine, ki so po 24. členu ZBPP pomembne za dodelitev brezplačne pravne pomoči, so torej povezane z zadevo, za katero je prošnja vložena. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, se je organ za BPP do vsebine zadeve opredeljeval toliko, kolikor je bilo potrebno, da je ugotavljal razumnost tožnikovih pričakovanj glede očitanega prekrška in njegove namere vložiti pravno sredstvo zoper plačilni nalog. S tem ni odločal o sami utemeljenosti zahteve za sodno varstvo, kar je v pristojnosti sodišča, kot mu očita tožnik. Ocenjeval je le, ali so tožnikova pričakovanja glede uspešnosti uveljavljanja pravnega sredstva razumna.

Pri tej oceni se je po presoji sodišča pravilno oprl na podatke v upravnih spisih. Kot navaja organ za BPP v obrazložitvi izpodbijane odločbe in kar potrjuje zapisnik v spisu (kolikor tožnik navaja, da je zapisnik datiran z 20. 4. 2013, odločba pa je bila izdana že 19. 4. 2013, gre za očitno pisno pomoto, saj je tudi iz vabila razvidno, da je bil vabljen na narok 19. 4. 2013), je tožnik izjavil, da se je na centru za socialno delo razburil. Prekrškovni organ mu je zaradi tega njegovega ravnanja izdal plačilni nalog (ta vsebuje tudi opis dejanja, s katerim naj bi tožnik storil prekršek) in ga oglobil z najnižjo predpisano globo. Organ za BPP ni ugotavljal, kaj točno je tožnik v razburjenosti rekel in to v okviru njegovega odločanja tudi ni bilo potrebno (tožnik pa tudi v tožbi ne izključuje, da je izrekel neprimerne besede), pravilno je pojasnil, da kdor se na javnem kraju prepira, vpije ali nedostojno vede, krši javni red in mir (prvi odstavek 7. člena ZJRM-1). Tožnikove tožbene trditve, da njegovo ravnanje na centru za socialno delo ne predstavlja prekrška, ampak je šlo le za nesporazum, so stvar podrobne presoje v prekrškovnem postopku, kot to tudi sam navaja. Prej navedena dejstva pa so po presoji sodišča bila za organ za BPP zadostna podlaga, da je lahko ocenil, da so tožnikova pričakovanja, da bo ugotovljeno, da ni storil očitanega prekrška oziroma njegova pričakovanja glede odmere globe, nerazumna v tolikšni meri, da ne upravičujejo dodelitve zaprošene brezplačne pravne pomoči. Sodišče zaključuje, da je organ za BPP pravilno ugotovil, da tožnik ne izpolnjuje pogoja iz 24. člena ZBPP. Ta ugotovitev je v skladu z drugim odstavkom 37. člena ZBPP narekovala zavrnitev njegove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ker je sodišče ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, tožba pa neutemeljena, jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo.

Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, kadar sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.