Jedro

Izpodbijani sklep ni določil, da je spis tajen v celoti. Tako iz ocene škodljivih posledic z dne 20. 7. 2017 kot iz sklepa z istega dne je razvidno, da je vzrok tajnosti to, da je upnik že sam označil predlog za izdajo začasne odredbe kot tajen, pri čemer vsebuje tudi podatke, ki jih je pred tem že označil za tajne. To pa ne pomeni, da dolžnik s samim predlogom in s tajnimi podatki v obravnavani zadevi ne bi bil seznanjen.

Že sama objava tajnih podatkov je prepovedana, izdaja tajnih podatkov pa je tudi kaznivo dejanje. Tako ravnanje je tako protipravno, upniku pa je treba omogočiti, da odpravi posledice takega ravnanja. Za to odločitev ni pomembno, kako je prosilec prišel do tajnih podatkov; tudi če v ničemer ni odgovoren za to, da se je seznanil s tajnimi podatki, je te podatke treba zaščititi.

Ne glede na to, ali je dolžnik zavestno ravnal protipravno ali ne, pa je v zadevi pomembno to, da je treba tajne podatke varovati in jih ne posredovati javnosti, razen v posebej utemeljenih primerih; če pa so bili ti že posredovani, pa je treba kar najbolj odpraviti posledice takega ravnanja.

Protipravna je že sama objava tajnih podatkov, čemur je treba zagotoviti sodno varstvo. Zato, ker je prepovedana objava tajnih podatkov že sama po sebi, tudi ni pomembno, ali je bil dolžnik dobroveren in se je zanesel na uradne dokumente. Taki razlogi so namreč razlogi za izključitev odgovornosti, ki pa v obravnavani zadevi niso pomembni, saj za zaščito tajnih podatkov, kot se zahteva v tem postopku, krivda ni potrebna in pomembna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sklepa potrdita.

II. Dolžnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom z dne 6. 9. 2017 je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika z dne 31. 7. 2017 in sklep o zavarovanju terjatve z začasno odredbo z dne 20. 7. 2017 vzdržalo v celoti v veljavi (I. točka izreka), dolžniku pa je naložilo povračilo upnikovih stroškov v višini 234,09 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Z začasno odredbo z dne 20. 7. 2017 je sodišče prve stopnje dolžniku naložilo, da takoj preneha objavljati listine iz sodnega spisa II K 38943/2010 ter navajanje povzetkov vsebine teh listin in njihovo komentiranje, dolžniku je naložilo odstranitev spornih treh člankov z njegove spletne strani kot tudi umik vseh navedb v drugih člankih ali zapisnikih, ki nasprotujejo tej začasni odredbi. Sodišče je določilo tudi denarno kazen v višini 5.000,00 EUR za primer kršitve začasne odredbe oziroma ravnanja v nasprotju z njo.

3. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožil dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Predlagal je, naj višje sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru zoper sklep o začasni odredbi v celoti ugodi, podrejeno pa naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglasil je tudi stroške postopka za izdajo začasne odredbe vključno s pritožbenimi stroški.

4. Prav tako pa v pritožbi navaja, da izpodbija tudi sklep z dne 20. 7. 2017 o odreditvi tajnosti spisa v tej zadevi, ki ga prav tako izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, naj višje sodišče sklep v celoti razveljavi, podrejeno pa naj ga po razveljavitvi vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

5. V sklepu z dne 20. 7. 2017 je v I. točki izreka sodišče prve stopnje odločilo, da bo upniku vročilo sklep o zavarovanju terjatve z začasno odredbo po sodnem kurirju, ki ima dovoljenje za dostop do tajnih podatkov stopnje tajnosti TAJNO. Že po funkciji ima generalni državni pravobranilec dostop do tajnih podatkov brez dovoljenja za dostop. Zato tudi ni potrebna posebna izjava ali opozorilo, da mora tajne podatke varovati. V II. točki je odločilo, da bo sodišče prve stopnje dolžniku vročilo sklep o zavarovanju terjatve po sodnem kurirju, ki ima dovoljenje za dostop do tajnih podatkov stopnje tajnosti TAJNO, dolžniku kot pravni osebi pa bo vročilo tudi izjavo, s katero sodišče dolžnika seznanja z opozorilom, da mora tajne podatke varovati v skladu z določbami Zakona o tajnih podatkih, in na posledice razkritja ter njegovo odgovornost v primeru razkritja teh podatkov. S podpisom vročilnice o prejemu sodnega pisanja bo potrjen tudi prejem te izjave z opozorilom o ravnanju s tajnimi podatki, kot tudi prejem tega sklepa, ki določa način seznanitve strank s tajnimi podatki v sodnem spisu. V III. točki je odločilo, da bo v primeru zaprosila dolžnika za vpogled v spis sodišče dolžniku pred vpogledom vročilo izjavo, s katero ga seznanja z opozorilom, da mora vse tajne podatke, s katerimi se bo seznanil pri vpogledu v spis, varovati v skladu z določbami Zakona o tajnih podatkih, Uredbe o varovanju tajnih podatkov in na njihovi podlagi sprejetimi predpisi in na posledice razkritja in njegovo odgovornost v primeru razkritja teh podatkov, pri čemer bo en izvod obdržalo sodišče v spisu, drugi pa bo izročen dolžniku, enako pa bo postopalo tudi v primeru zaprosila pooblaščenca dolžnika, razen če bi pooblaščenec izkazal, da ima dovoljenje za dostop do tajnih podatkov stopnje tajnosti TAJNO v skladu z 22. členom ZTP. V IV. točki je odločilo, da se bo spis hranil v Uradu predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani v blagajni v skladu z 19. členom Uredbe o varovanju tajnih podatkov. V V. točki je nadalje določilo, da bo v primeru zaprosila katere od strank postopka za vpogled v spis ta zagotovljen ob predhodnem zaprosilu Uradu predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani ob prisotnosti vpisničarke, ki ima dovoljenje za dostop do tajnih podatkov stopnje tajnosti TAJNO.

6. Upnik na pritožbo ni odgovoril. 7. Pritožba zoper nobenega od sklepov ni utemeljena.

O pritožbi zoper sklep z dne 20. 7. 2017

8. Iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje z njim celoten sodni postopek označilo kot tajen. Iz njega namreč izhaja zgolj, da so v spisu podatki, ki so označeni kot tajni podatki, ravno zato pa je sodišče prve stopnje sprejelo sklep, s katerim je uredilo, kako se bo poslovalo s spisom, da bo ta tajnost zagotovljena. Iz tega sklepa pa tudi izhaja, da je kljub označenosti podatkov za tajne treba dolžniku zagotoviti seznanitev s celotno vsebino spisa, tudi s tajnimi podatki. Je pa za primer, da osebe, ki bodo v imenu dolžnika dostopale do spisa, morda nimajo dovoljenja za dostop do tajnih podatkov stopnje tajnosti TAJNO, odločilo, da bodo morale podpisati izjavo, s katero se bo dolžnik ali oseba, ki bo zanj vpogledala v spis oziroma se bo seznanila s temi podatki, seznanil z opozorilom, da mora tajne podatke varovati v skladu z določbami Zakona o tajnih podatkih, in na posledice razkritja ter njegovo odgovornost v primeru razkritja teh podatkov. Prav tako je odrejen tudi način, na katerega bodo lahko dolžnik oziroma njegovi pooblaščenci vpogledali v spis. Ta vpogled jim ni bil odrečen, izpodbijani sklep je le predpisal, kako in kje se bo ta vpogled izvajal. 9. V zvezi s tem sklepom dolžnik uveljavlja, da so mu kršene ustavno zagotovljene pravice dolžnika do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave, do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave in pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS, in to do takšne mere, da je prekršen celo 2. člen Ustave RS, ki določa, da je Slovenija pravna država.

10. Izpodbijani sklep ni določil, da je spis tajen v celoti. Tako iz ocene škodljivih posledic z dne 20. 7. 2017 kot iz sklepa z istega dne je razvidno, da je vzrok tajnosti to, da je upnik že sam označil predlog za izdajo začasne odredbe kot tajen, pri čemer vsebuje tudi podatke, ki jih je pred tem že označil za tajne. To pa ne pomeni, da dolžnik s samim predlogom in s tajnimi podatki v obravnavani zadevi ne bi bil seznanjen. Prejel je namreč vse vloge nasprotne stranke, pa tudi priloge, ki jih je predložil upnik. Ni sporno, da ne zakoniti zastopnik dolžnika ne njegov pooblaščenec - odvetnik nista osebi, ki bi imeli dostop do tajnih podatkov, označenih s stopnjo TAJNO. Kot je navedlo že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu z dne 20. 7. 2017, je dolžniku kot stranki in tudi njegovemu pooblaščencu treba zagotoviti seznanitev z vsemi vlogami in prilogami v spisu, seveda tudi s sklepi, kar je uredilo z izpodbijanim sklepom. Ravno zato, pa tudi za primer, ko še ni bilo jasno, kdo bo, če bo, pooblaščenec dolžnika, je sodišče prve stopnje tudi pravilno določilo, kako je treba ravnati, če ne zakoniti zastopnik dolžnika ne njegov pooblaščenec ne bosta imela dostopa do tajnih podatkov. S tem pa je po oceni višjega sodišča sodišče prve stopnje tudi ustrezno upoštevalo odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-134/10 z dne 24. 10. 2013, s katero je Ustavno sodišče začasno uredilo, kako se zagotovi seznanitev strank sodnega postopka s tajnimi podatki, ki so predloženi v postopek (za obravnavano zadevo se še ne uporablja novela ZPP-E, ker je bil sklep izdan pred začetkom uporabe novele). S tem je dolžniku tudi zagotovljena ustavna pravica do poštenega sojenja (23. člen Ustave RS). To pa seveda ne pomeni, da podatki zato ne bi bili več tajni. Zato je tudi povsem pravilno, da sta tako dolžnik kot tudi njegov pooblaščenec seznanjena z dolžnostjo varovanja tajnih podatkov in s posledicami, v kolikor bi ravnala v nasprotju s to dolžnostjo. To pa ne pomeni, da bi bila kakšna dolžnost neupravičeno prenesena na dolžnika oziroma njegovega pooblaščenca.

11. Ni tudi mogoče trditi, da bi prišlo do kršitve pravice do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS. Dolžnost varovanja tajnih podatkov seveda velja tudi za (takratnega) zakonitega zastopnika upnika, le same izjave mu ni treba podpisati in ga ni treba opozoriti na posledice varovanja oziroma nevarovanja tajnih podatkov, ko ima ta zastopnik sicer dostop do tajnih podatkov stopnje tajnosti TAJNO. Prav tako ni bila kršena dolžniku pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS. Dolžnik je namreč to pravno sredstvo vložil in se do navedb tudi vsebinsko izrekel, poleg tega pa je bil seznanjen z vsemi vlogami in prilogami upnika iz spisa, vročeni pa so mu bili tudi obrazloženi sklepi.

12. V obravnavani zadevi so tajni predlogi in vloge upnika, saj je že sam označil te podatke za tajne, posledično pa so tajni tudi sklepi sodišča prve stopnje, ki te tajne podatke vsebujejo. Z izpodbijanim sklepom pa je dolžniku tudi zagotovljena pravica do vpogleda v spis, pri čemer pa višje sodišče še pripominja, da tudi v primerih, ko spisi ne vsebujejo tajnih podatkov, to še ne pomeni, da bi lahko stranke postopka nenadzorovano pregledovale spis, kaj šele, da bi lahko iz spisa kaj tudi odnesle. Tudi kopirati listin iz spisa ob vpogledu ne morejo samovoljno in samostojno, nobenih ovir v konkretnem postopku pa tudi ni, če bi dolžnik izkazal, zakaj bi (ponovno) potreboval določeno listino, da za kaj takega ne bi zaprosil sodišče prve stopnje.

13. Iz navedenega je tudi razvidno, da ne gre za situacijo, kot izhaja iz sodne prakse ESČP, na katero se sklicuje dolžnik (zadeva Matyek V. Poljska, št. 28184/03 z dne 24. 7. 2007), saj gre v postopku zavarovanja z začasno odredbo za pisen postopek, pri čemer je dolžnik prejel tudi vse listine nasprotne stranke in celotne sklepe sodišča prve stopnje. To tudi pomeni, da imata dolžnik oziroma njegov pooblaščenec kopije vseh potrebnih listin, ki jih lahko v miru pregledujeta, morata pa paziti na varovanje podatkov, ki so označeni kot tajni.

O pritožbi zoper sklep z dne 6. 9. 2017

14. Okrožno sodišče v Ljubljani je dne 24. 2. 2017 v zvezi z zahtevo prosilca A za vpogled v sodni spis Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. II K 38943/2010 izdalo odločbo pod številko Su 1-9/2016. Z njo je delno ugodilo zahtevi prosilca za vpogled v sodni spis Okrožnega sodišča v Ljubljani tako, da se mu omogoči vpogled v anonimiziran sodni spis, iz katerega se v skladu s 1. in 3. točko prvega odstavka 6. člena v povezavi s 7. členom Zakona o dostopu do informacij javnega značaja - ZDIJZ izločijo varovani tajni in osebni podatki. V obrazložitvi je navedlo, da je v skladu z določilom o delnem dostopu, vsebovanem v 7. členu ZDIJZ, organ iz sodnega spisa izločil varovane tajne in osebne podatke ter v tako anonimizirani sodni spis omogočil prosilcu vpogled. Iz odločbe tako izhaja, da naj bi bil prosilcu omogočen le vpogled v spis, iz katerega bodo izločeni tako tajni kot osebni podatki.

15. Iz določil ZDIJZ ne izhaja, da bi moral tisti, ki pridobi informacijo javnega značaja, podpisati tudi izjavo o dolžnosti varovanja podatkov. Kljub temu pa jo je oseba, ki je v imenu prosilca vpogledala v kazenski spis, podpisala. V njej je izrecno zapisano, da je A seznanjen z dolžnostjo varovanja osebnih podatkov, s katerimi je prišel v stik pri ogledu zaključenega sodnega spisa II K 38943/2010, in da morebitnih varovanih podatkov ne bo uporabil ali jih kakorkoli uporabil oziroma posredoval, še posebej pa je bil opozorjen na določila Zakona o varstvu osebnih podatkov, določila Kazenskega zakona in na to, da mora varovati podatke, ki niso javno dostopni, pa jih je pridobil pri vpogledu.

16. Iz spisa Su 1-9/17/1 (v katerem je bil izdan sklep Su 1-9/2016 z dne 24. 2. 2017) je razvidno, katere listine so bile prosilcu posredovane, priložene so tudi anonimizirane fotokopije. Prav tako je iz njega razvidno, da v samem postopku dostopa do informacij javnega značaja ni sodeloval organ, ki je podatke označil s stopnjo tajnosti. Iz fotokopij kazenskega spisa je tudi jasno razvidno, da je šlo za tajen postopek, pri čemer so zaslišani lahko izpovedovali le zato, ker so bili odvezani varovanja tajnosti za potrebe tega kazenskega postopka. Iz zapisnikov o zaslišanjih oziroma o glavni obravnavi je tudi jasno razvidno, da je šlo za tajen postopek in da so bili vsi navzoči opozorjeni, da so dolžni varovati kot tajnost vse, kar izvedo na glavni obravnavi oziroma na naroku, opozorjeni so bili tudi, da pomeni izdaja tajnosti kaznivo dejanje.

17. Kljub temu pa je dolžnik te podatke objavil v člankih, na katere se sklicuje upnik. Ne glede na to, da je dostop do teh tajnih podatkov dolžniku omogočilo sodišče, pa to še ne pomeni, da se ti podatki smejo tudi objaviti. Upnik kot oseba, ki je upravičena odločati o dostopu do tajnih podatkov (po 21.a členu Zakona o tajnih podatkih - ZTP), v postopku, ki ga je izvedlo Okrožno sodišče v Ljubljani v zadevi Su 1-9/17/1, ni bil udeležen.

18. Že sama objava tajnih podatkov je prepovedana (primerjaj četrti odstavek 1. člena ZTP in 7. člen ZTP), izdaja tajnih podatkov pa je tudi kaznivo dejanje (260. člen Kazenskega zakonika - KZ-1). Tako ravnanje je tako protipravno, upniku pa je treba omogočiti, da odpravi posledice takega ravnanja. Za to odločitev ni pomembno, kako je prosilec prišel do tajnih podatkov; tudi če v ničemer ni odgovoren za to, da se je seznanil s tajnimi podatki, je te podatke treba zaščititi.

19. V zvezi s pritožbeno navedbo, da je presojo o tajnosti podatkov v spisu II K 38943/2010 opravilo Okrožno sodišče v Ljubljani ob izdaji sklepa Su 1-9/2016 z dne 24.2.2017, spis pa je bil prost varovanih tajnih podatkov, saj je bila pred tem opravljena presoja v skladu z ZDIJZ, višje sodišče dolžniku pojasnjuje, da okrožno sodišče ni opravilo in tudi ni moglo opraviti presoje o tajnosti podatkov, kaj takega iz njegove odločbe niti ne izhaja; odločilo je le, da ima vložnik zahteve pravico do vpogleda v spis brez varovanih tajnih in osebnih podatkov. Iz tega sklepa tako izrecno izhaja, da dolžnik ni upravičen do podatkov, ki so označeni kot tajni oziroma so označeni s stopnjo tajnosti TAJNO. Iz zapisnikov, na katerih so izpovedi prič, je razvidno, da gre za tajne podatke, ki so bili izpovedani le zato, ker so bile priče odvezane varovanja tajnosti za potrebe zaslišanja. Kot tajne je podatke označil upnik oziroma B. V takih primerih že informacije javnega značaja daje oseba, ki je podatke označila kot tajne (6. člen ZDIJZ v zvezi z 21.a členom ZTJ), sodišče pa z njih ne more odstraniti oznake tajnosti, razen če opravi presojo po 6. členu ZTP, kadar je za to pristojno. 6. člen ZTP namreč določa, da podatek, ki mu je bila tajnost določena zato, da bi se prikrilo storjeno kaznivo dejanje, prekoračitev ali zloraba pooblastil, ali prikrilo kakšno drugo nezakonito dejanje ali ravnanje, ni tajen. Iz sklepa Su 1-9/2016 pa v ničemer ne izhaja, da bi sodišče opravilo presojo po 6. členu ZTP niti tega nihče ni ne zahteval ne zatrjeval; prav za noben podatek v kazenskem spisu take presoje v tem sklepu ni, izrecno pa je v sklepu navedeno, da prosilec za vpogled nima pravice do tajnih podatkov.

20. Prav tako pa dolžnik ni izkazal niti za verjetno, da bi obstajali razlogi iz 6. člena ZTP. Za odločitev res ni pravilno sklicevanje na to, da v spisu ni dokazov o pravnomočno končanih kazenskih postopkih. Vendar pa ta razlog niti ni bil nosilen za odločitev sodišča prve stopnje, tako da nanjo ni odločilno vplival. 6. člen ZTP pa ne zahteva pravnomočne kazenske obsodbe, da bi bil izpolnjen zgoraj navedeni dejanski stan. Presoje pravilnosti razlogov tožilstva za "odstop od pregona" v tem postopku ni mogoče opraviti, niti razlog za to ni pomemben. Višje sodišče pa zgolj pripominja, da tožilstvo odstopi od pregona v fazi glavne obravnave v kazenski zadevi takrat, ko dokazni postopek pokaže, da do kaznivega dejanja ni prišlo.

21. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno presojalo, ali obstaja potrebna dokumentacija za določitev podatkov kot tajnih. To je pravilno našlo v ocenah o škodljivih posledicah št. 022-7/2010/16 z dne 26. 5. 2010 in 022-7/2010/2 z dne 4. 1. 2010 in višje sodišče njegove razloge, navedene v 16. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, zakaj so ti podatki taki, v celoti sprejema in se na njih sklicuje kot na svoje. Razlogi sodišča prve stopnje pa nikakor niso pavšalni, temveč so dovolj in pravilno obrazloženi in nikakor ne gre ne nekritično sledenje navedbam upnika. Varnostno obveščevalna dejavnost je tudi že po naravi taka, da mora biti v večjem delu tajna. Pri tem dolžnik tudi ni navedel nobenega takega dejstva, iz katerega bi izhajalo, da obstajajo razlogi, da bi morala biti podatkom, do katerih je dolžnik prišel, odvzeta stopnja tajnosti oziroma da bi prenehala potreba po njihovi tajnosti. Razlogi za prenehanje tajnosti iz 18. člena ZTP v zadevi niti niso izkazani, prav tako pa ni izkazano, da bi prenehala potreba po tajnosti teh podatkov. Prav tako pa niso verjetno izkazani razlogi za odvzem oznake tajnosti po 6. členu ZTP, saj iz spisa iz ničesar ne izhaja, da bi bila tajnost dolžniku posredovanih tajnih podatkov določena iz nedopustnih razlogov, navedenih v 6. členu ZTP. Dolžnik s svojimi navedbami teh razlogov ni niti zatrjeval v zadostni meri, kaj šele, da bi jih primerno izkazal za verjetne, zato mu sodišče prve stopnje pravilno ni sledilo. Vsekakor pa upnik ni mogel teh podatkov označiti za tajne za potrebe obravnavane zadeve, saj so bili kot tajni dani že v kazenskem postopku, ki se je končal pred vložitvijo predloga za izdajo začasne odredbe.

22. Dolžnik tudi ne izpodbija tega, da je prosilec za dostop do informacij javnega značaja oziroma njegov zastopnik podpisal izjavo o varovanju tajnosti, tako da mu očitno ni bilo neznano, da zadeva kljub odločbi z dne 24. 2. 2017 lahko vsebuje tajne podatke, ki se jih je zavezal varovati. Glede na to, da ZDIJZ take izjave niti ne zahteva, bi že to moralo dolžniku kazati na to, da obstaja vsaj možnost, da to, kar mu je bilo na podlagi odločbe Su 1-9/2016 dano na vpogled, lahko vsebuje tajne podatke. Tega pa ni upošteval, saj je tajne podatke objavil v spornih člankih. Ne glede na to, ali je dolžnik zavestno ravnal protipravno ali ne, pa je v zadevi pomembno to, da je treba tajne podatke varovati in jih ne posredovati javnosti, razen v posebej utemeljenih primerih (36. člen ZTP); če pa so bili ti že posredovani, pa je treba kar najbolj odpraviti posledice takega ravnanja. V konkretnem primeru upnik ne more doseči ustreznega varovanja tajnih podatkov na drug način kot s sodno prepovedjo objave listin iz sodnega spisa, povzemanja njihove vsebine in komentiranja, prav tako pa z odstranitvijo člankov.

23. Zato je v obravnavani zadevi izkazana verjetnost, da je prišlo do protipravnega ravnanja, ki je eden od pogojev za izdajo začasne odredbe. Protipravna je že sama objava tajnih podatkov, čemur je treba zagotoviti sodno varstvo. Vprašanje, ali je dolžnik odgovoren za to, da se je seznanil s tajnimi podatki in da jih je objavil, po oceni višjega sodišča ne vpliva na dopustnost zahtevanega pravnega varstva proti njemu, to bi bilo lahko pomembno le v zvezi z morebitnimi odškodninskimi zahtevki, ki pa lahko predstavljajo le denarno terjatev, za zavarovanje katere regulacijska začasna odredba ni dopustna, poleg tega pa tudi ni utemeljena v upnikovem predlogu. Zaenkrat pa je verjetno izkazano, da gre za tajne podatke, ki jih je dolžnik objavil, čeprav je to prepovedano. Tej situaciji je najprimerljivejša določba 133. člena Obligacijskega zakonika - OZ - zahteva, da se odstrani škodna nevarnost. Tu ne gre za klasično odškodninsko odgovornost, za katero je potrebna tudi krivda povzročitelja, ravno zato pa po oceni višjega sodišča v tej fazi postopka niti ni pomembno, ali na strani dolžnika obstaja tudi krivda v smislu prvega odstavka 131. in 135. člena OZ.

24. Ravno zato, ker je prepovedana objava tajnih podatkov že sama po sebi, tudi ni pomembno, ali je bil dolžnik dobroveren in se je zanesel na uradne dokumente. Taki razlogi so namreč razlogi za izključitev odgovornosti, ki pa v obravnavani zadevi, kot je višje sodišče pojasnilo že zgoraj, niso pomembni, saj za zaščito tajnih podatkov, kot se zahteva v tem postopku, krivda ni potrebna in pomembna. V zadevi namreč ne gre za tako imenovano tiskovno zadevo, ko se v kazenskem ali pravdnem postopku presoja, ali je tisti, ki je obtožen oziroma tožen, odgovoren za neko dejanje in ali upravičeno verjel v resničnost tega, kar je objavil, ali je zavestno naredil nekaj protipravnega. Zakon tajnost podatkov, razne izjemoma (to pa, kot je poudarjeno že zgoraj, ni verjetno izkazano), postavlja nad pravico javnosti do seznanjenosti. Razprava o javnih stvareh je sicer dopustna in to dolžniku z izdano začasno odredbo tudi ni prepovedano, kar pa ne pomeni, da se lahko razkrijejo tudi tajni podatki, nastali pri varnostno obveščevalni dejavnosti. Pri tem tudi ne gre za kaznivo ravnanje posega v pravico do ugleda in dobrega imena, ki bi rezultiralo v kakršnikoli odškodninski ali kazenski odgovornosti, niti kaj takega ni podlaga izdane začasne odredbe. Ravno zato pa tudi niso pomembne odločbe Ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice, na katere se sklicuje dolžnik, na kar je pravilno in zadostno opozorilo že sodišče prve stopnje.

25. Za potrebe tega postopka, ko se zahteva prenehanje objavljanja in navajanje povzetkov vsebine listin, ki so označene s stopnjo tajnosti TAJNO, in njihovo komentiranje ter odstranitev člankov, tudi ni pomembna presoja ravnanja okrožnega sodišča, ki je izdalo odločbo Su 1-9/2016, zato ni nikakršnega razloga, da bi se ga udeležilo kot stranski udeleženec. Krivda dolžnika in način seznanitve s podatki, označeni s stopnjo tajnosti TAJNO, v tem postopku zavarovanja namreč niso pomembni.

26. Višje sodišče se strinja s stališčem, da v obravnavani zadevi točnega obsega škode ni mogoče ugotoviti. Ne gre namreč za tako škodo, ki bi jo bilo mogoče opredeliti v denarju. Sodišče prve stopnje pa je tudi pravilno in zadostno pojasnilo škodo in vzročno zvezo v 20. točki obrazložitve in se višje sodišče na njegove razloge sklicuje kot na svoje. Taka škoda, ki vpliva tudi na uspešnost bodočega delovanja agencije in ogroženost določenih oseb, je povsem realna in je izkazana z zadostno verjetnostjo za izdajo začasne odredbe, ki je dolžnik ni uspel izpodbiti; če so ti razlogi enaki, kot jih je navedel že upnik, pa še ne gre za slepo sledenje trditvam nasprotne stranke, temveč iz sklepa izhaja, da je sodišče trditve upnika presodilo in jih sprejelo kot verjetno izkazane, česar dolžnik z nasprotnimi trditvami ni uspel izpodbiti.

27. Iz upnikovega predloga in iz izpodbijanega sklepa pa nikjer ne izhaja, da bi upnik želel dolžniku preprečiti razpravo o delovanju B. Zagotoviti želi le, da dolžnik pri tem preneha uporabljati podatke, ki so označeni s stopnjo tajnosti, in listine, ki so nastale v zvezi s tem. Prispevki drugih medijev pa očitno ne temeljijo na razkritih tajnih podatkih, zato v varovano dobrino - tajne podatke, ki jih je prepovedano objavljati - ne posegajo in upniku ni mogoče očitati, da ni poskusil doseči umika tudi preostalih prispevkov v medijih. Če bi kaj takega storil, pri čemer pa ni niti zatrjevano niti izkazano, da bi drugi mediji pridobili tajne podatke, pa bi dejansko lahko šlo za poseg v svobodo izražanja.

28. Pritožba zoper nobenega od sklepov tako ni utemeljena, zato jo je višje sodišče, ki tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ) kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijana sklepa (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

29. Glede izreka o stroških sklepa z dne 6. 9. 2017 je dolžnik navedel zgolj, da je ta izrek napačen, ker je napačna odločitev o glavni stvari - glede odločitve o ugovoru dolžnika. Razlogov v smislu, da ti stroški ne bi bili pravilno izračunani, dolžnik ni navedel, zato je višje sodišče opravilo zgolj uraden preizkus in ugotovilo, da so ti stroški pravilno odmerjeni.

30. Ker dolžnik s pritožbo ni uspel, bo moral na podlagi 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP, oba pa v zvezi s 15. členom ZIZ sam kriti svoje stroške pritožbenega postopka.