Jedro

Ker je zadnji dan roka za vložitev tožbe po ZPŠOIRSP (18. 6. 2017) sovpadel z nedeljo, je tožnica s tožbo, vloženo prvi naslednji delavnik (v ponedeljek, 19. 6. 2017) pravočasno uveljavljala sodno varstvo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo z dne 19. 6. 2017. Ugotovilo je, da jo je tožeča stranka vložila za povračilo škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva na podlagi Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (v nadaljevanju: ZPŠOIRSP1). Na podlagi dohodnega žiga in priložene kuverte je ugotovilo, da je tožeča stranka tožbo vložila 19. 6. 2017, čeprav bi jo morala skladno z zakonskimi določili vložiti najkasneje do 18. 6. 2017. Tožbo je kot prepozno zavrglo (prvi odstavek 274 . člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju: ZPP2).

2. Zoper sklep vlaga pritožbo tožeča stranka. Priznava, da je rok za vložitev tožbe iztekel 18. 8. 2017. Vendar opozarja, da je bil ta dan nedelja in je bila vložitev naslednjega dne pravočasna. Predlaga odpravo izpodbijanega sklepa, ker je nezakonit. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da je ZPŠOIRSP predpisal rok za vložitev tožbe za plačilo denarne odškodnine zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. V 10. členu je določil, da jo morajo upravičenci vložiti v treh letih po začetku uporabe tega zakona. Za pritožbo ni sporna ugotovitev sodišča prve stopnje, da se je zakon pričel uporabljati 18. 6. 2014 in je torej zakonsko predvideni materialni rok za vložitev tožbe potekel 18. 6. 2017. Vendar pritožba pravilno opozarja, da je bila navedenega dne nedelja.

5. Rok za vložitev tožbe je v obravnavanem primeru prekluzivni rok materialnega prava. Glede računanja časa ga je treba presojati v povezavi z 62. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ3). Po drugem odstavku 62. člena OZ se rok, ki je določen v letih, konča tistega dne, ki se po imenu in številki ujema z dnevom nastanka dogodka, od katerega začne teči. Če takšnega dne v zadnjem mesecu ni, se konča naslednji dan tega meseca. Če se rok po pravilih, določenih v drugem odstavku 62. člena OZ, izteče na dan, ko se po zakonu ne dela (torej na nedelavnik), pa se po tretjem odstavku 62. člena OZ za zadnji dan roka šteje naslednji delavnik. Po uveljavljenih in utrjenih stališčih sodne prakse je nedelja prost dan v smislu tretjega odstavka 62. člena OZ in se materialni rok, katerega zadnji dan pade na nedeljo, izteče na prvi naslednji delavnik, čeprav nedelja z nobenim zakonom formalno ni določena kot dan, na katerega se ne dela. Smisel določbe tretjega odstavka 62. člena OZ je v varovanju počitka ob nedeljah, praznikih in drugih dela prostih dneh, izhaja pa iz splošno uveljavljenega 5-dnevnega tedenskega delovnika4. 6. Ker je po ugotovitvah sodišča prve stopnje tožeča stranka v ponedeljek, 19. 6. 2017, priporočeno na pošti oddala tožbo, je zmotno naziranje, da je bila tožba vložena prepozno. Zadnji dan roka za vložitev tožbe po ZPŠOIRSP (18. 6. 2017) je sovpadel z nedeljo, zato je tožnica s tožbo, vloženo prvi naslednji delavnik (v ponedeljek, 19. 6. 2017), pravočasno uveljavljala sodno varstvo.

7. Zaradi napačne uporabe materialnega prava je bilo treba pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti, zadevo pa vrniti sodišču prve stopnje, da bo nadaljevalo s postopkom (3. točka 365. člena ZPP). Ker tožba še ni bila vročena toženi stranki, je o pritožbi odločala sodnica posameznica (prvi odstavek 366. a člena ZPP).

1 Ur. l. RS, št. 99/2013 2 Ur. l. Rs, št. 26/1999 s spremembami 3 Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami 4 Primerjaj VSL I Cpg 624/2011 in VSL I Cp 1514/2013