Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če je glede obsega skupnega premoženja že bilo odločeno s sodbo, ni podlage za uporabo določbe 3. odst. 118. člena ZNP, po kateri, v primeru spora o predmetu delitve oziroma velikosti njihovih deležev, sodišče skladno z 9. členom ZNP napoti udeležence na pravdo in postopek prekine.
Pritožbi se ugodi in izpodbijani sklep r a z v e l j a v i.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predmetni nepravdni postopek prekinilo do pravnomočnega zaključka pravdne zadeve, ki se pri istem sodišču vodi pod opr.št. P 517/2001. Odločitev je utemeljilo na določbi 118. čl. Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). Po tej določbi namreč v postopku za delitev stvari ali skupnega premoženja sodišče odloči, če med solastniki ali skupnimi lastniki ni sporazuma o delitvi, in to le, če med udeleženci ni spora o predmetu delitve in o velikosti njihovih deležev. Ker med udeležencema obstoji po oceni prvostopenjskega sodišča spor o predmetu delitve in je nasprotna udeleženka že vložila tožbo, s katero zahteva, da sodišče ugotovi, da v skupno premoženje spadajo poleg predmetov, ki so že obseženi v pravnomočni sodbi sodišča, s katero je ugotovljeno, da v skupno premoženje spadata stanovanje in osebno vozilo, še nekatere druge stvari, je postopek prekinilo do zaključka citirane pravdne zadeve. Zoper ta sklep se je pritožil predlagatelj. Uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga razveljavitev sklepa. Meni, da stališče prvostopenjskega sodišča, da je med udeležencema spor o predmetu delitve, ne drži. Dejstvo je, da je v pravdni zadevi, ki se je vodila pred Okrožnim sodiščem v Kopru pod opr.št. P 24/96 predlagatelj tožil na ugotovitev, da je stanovanje skupno, z nasprotno tožbo pa je nasprotna udeleženka zatrjevala, da je stanovanje njeno, da pa v skupno premoženje spada osebno vozilo. S pravnomočno sodbo v pravdnem postopku je bilo razsojeno po tožbi in nasprotni tožbi in ugotovljeno, kaj spada v skupno premoženje udeležencev in kakšna sta njuna deleža na tem premoženju. Nasprotna udelženka tedaj kot tožnica po nasprotni tožbi tudi ni trdila, da bi bilo skupno še kaj drugega kot to, kar je bilo predmet tožbe in nasprotne tožbe. Podlage za uporabo določbe 118. čl. ZNP ni bilo, odločitev je zato napačna. Procesno gre po mnenju predlagatelja za razsojeno stvar in zato tudi razlogov za prekinitev postopka ni. Ob takem pravnem naziranju, kot ga uporablja napadeni sklep, bo bivši zakonec lahko kadarkoli preprečil delitev z novo tožbo. Nova tožba nasprotne udeleženke ne predstavlja nič drugega kot prozoren zavlačevalni manever in s tem zlorabo pravic, ki ji sodišče sledi na škodo predlagatelja. Pritožnik zato predlaga, da sodišče druge stopnje ugodi pritožbi in sklep razveljavi ter zadevo vrne v odločanje drugemu sodniku prvostopenjskega sodišča, saj gre za očitno pristranost v škodo predlagatelja. Na podlagi 5. odst. 35. čl. ZNP predlagatelj tudi zahteva povrnitev stroškov, ki so mu po nepotrebnem nastali z narokom dne 1.3.2002 ter pritožbenih stroškov in stroške revalorizacije cenitev, ki bodo zaradi prekinitve potrebni, vse z obrestmi. Pritožba je utemeljena. V predmetnem postopku sodišče odloča o delitvi skupnega premoženja. Res ZNP v 118. čl. določa, da sodišče v nepravdnem postopku o delitvi odloči le, kadar vprašanje predmeta delitve in velikosti deležev udeležencev ni sporno. Vendar pa je tudi po oceni pritožbenega sodišča stališče prvostopenjskega sodišča, da je vprašanje predmeta delitve med udeležencema sporno, zmotno. O tem je bilo namreč že odločeno s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Kopru v pravdnem postopku. S to sodbo je ugotovljen obseg skupnega premoženja - stanovanje in osebno vozilo. Ta ugotovitvena odločba učinkuje med strankama in je zanju zavezujoča. Če je torej glede obsega skupnega premoženja že odločeno s sodbo, podlage za uporabo določbe 3. odst. 118. čl. ZNP, po kateri v primeru spora o predmetu delitve oziroma velikosti njihovih deležev, sodišče skladno z določbo 9. čl. ZNP napoti udeležence na pravdo in postopek prekine, ni bilo. Odločitev prvostopenjskega sodišča je zato napačna in je sodišče druge stopnje utemeljeni pritožbi ugodilo ter sklep prvostopenjskega sodišča razveljavilo (3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP). Sodišče prve stopnje bo moralo s postopkom delitve nadaljevati. Sodišče druge stopnje ni sledilo predlogu predlagatelja, da odredi, da se opravi nov narok pred drugim sodnikom (356. čl. ZPP), saj razlogov za tako odločitev pritožbeno sodišče ne vidi. O stroških postopka, tudi tistih, ki so udeležencu nastali s pritožbo, pa bo odločalo prvostopenjsko sodišče s končno odločbo (3. odst 165. čl. ZPP).