Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca se ne upošteva premoženje, s katerim prosilec in njegova družina ne morejo razpolagati, če izkažejo, da te nezmožnosti niso zakrivili po lastni volji, kar pa se lahko uporabi tudi za primere nezmožnosti razpolaganja z določenim delom dohodka.
Tožnik ni pravočasno, torej že tekom upravnega postopka prerekal višino izračuna, prav tako ni navajal, da je v postopku osebnega stečaja zaradi prezadolženosti in ni zatrjeval razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče utemeljeno sklepati, da stečaja in s tem nezmožnosti razpolaganja z delom dohodka ni zakrivil po lastni volji, zato tudi po presoji sodišča okoliščine, ki bi utemeljevale uporabo tretjega odstavka 14. člena ZBPP, niso izkazane.
I.Tožba se zavrne.
II.Tožeča stranka sama nosi svoje stroške postopka.
1.Toženka je v izpodbijani odločbi zavrnila prošnjo prosilca A. A. za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), in sicer za zastopanje in svetovanje ter sestavljanje vlog v postopku St ... v zvezi z ugovorom zoper odpust obveznosti.
2.Odločitev je utemeljila z ugotovitvijo, da je tožnik v zadnjih treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje, upoštevaje prejeto pokojnino prosilca in druge dohodke iz delovnega razmerja, dosegal mesečne prejemke 1.182,97 EUR in njegov mesečni dohodek presega 2-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve, ki je na dan vložitve prošnje za dodelitev BPP znašala 930,68 EUR (takrat je osnovni znesek minimalnega dohodka znašal 465,34 EUR). Zaradi navedenega niso izpolnjeni pogoji iz 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Toženka je ugotovila, da je sicer tožnik v osebnem stečaju in da dejansko ne prejema celotnega dohodka, ampak gre del dohodka v stečajno maso, vendar se na podlagi 13. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) od prejetega dohodka odšteje zgolj izplačana preživnina in drugi prejemki, izplačani na podlagi izvršilnega pravnomočnega naslova z namenom kritja življenjskih stroškov in za periodične dohodke, ki jih je oseba nehala prejemati in ni začela prejemati drugih periodičnih dohodkov. Ne upoštevajo pa se morebitne administrativne prepovedi, kreditne obveznosti, življenjski stroški, ipd. Zaključila je, da se osebni stečaj oziroma omejitev dohodkov zaradi osebnega stečaja ne morejo upoštevati kot zakonsko dovoljena izjema, ki bi opravičevala zmanjšanje dohodka pri uveljavljanju pravice do BPP, saj ta izjema ni navedena v 13. členu ZUPJS.
3.Tožnik v tožbi izpodbija odločbo in meni, da je napačna, saj so podane bistvene kršitve določb postopka ter napačno je ugotovljeno dejansko stanje. Opozarja, da je tožnik v postopku osebnega stečaja, kjer je upnik vložil ugovor zoper odpust obveznosti. Poudarja, da je nesporno, da tožniku pripada pravna pomoč v takem primeru, saj je odpust obveznosti položaj, ki lahko bistveno vpliva na pravice stečajnega dolžnika in je od obravnave slednjega odvisno, ali bodo dolžniku obveznosti odpuščene ali ne. Opozarja, da je zaradi napačnega izračuna toženke bilo napačno ugotovljeno, da tožnik presega finančni mejnik 930,68 EUR. Opozarja, da tožniku kot stečajnemu dolžniku v postopku osebnega stečaja ne ostane na razpolago več denarnih sredstev kot je določeno v 389. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), kljub temu pa ni upravičen do BPP. Opozarja, da je to stališče v nasprotju z načelom enakosti, saj tožnik prejema prejemke v višini 931,00 in je v slabšem položaju, kot nekdo, ki prejema 930,68 EUR, ne glede na to, da obema v postopku osebnega stečaja ostane 76 % minimalne plače. Poudarja, da je odločitev toženke napačna in nepravilna iz razloga, ker tožnik v postopku osebnega stečaja nima popolne poslovne sposobnosti, ampak zgolj omejeno. Če ni vešč pravnega znanja, nima nobene možnosti za zagotovitev svoje pravne varnosti. Stečajni dolžniki so v postopku ugovora zoper odpust obveznosti posebej upravičeni do zastopstva po odvetniku, kar določa tudi ZFPPIPP. Opozarja, da se pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca ne upošteva premoženje, s katerim prosilec in njegova družina ne morejo razpolagati, če izkažejo, da te možnosti niso zakrivili po lastni volji, kar se lahko uporabi tudi za primer nezmožnosti razpolaganja z določenim delom dohodka. Tožnik je v postopku osebnega stečaja zaradi prezadolženosti, vendar tega ni zakrivil po lastni volji. Do leta 2022 ni bil nikoli zadolžen, nikoli ni bil ničesar dolžan. Predlog za začetek postopka osebnega stečaja je podal izključno iz razloga, ker je po 11 letih prejel sodbo III P 740/2010 z dne 29. 11. 2021, ki je določila, da je dolžan tožnici bivši ženi izplačati uporabnino za stanovanje, za katerega je predhodno utemeljeno verjel, da je del njegovega posebnega premoženja. Pri tem je tožnik lastnik tudi druge nepremičnine, ki je bila v lasti njegove bivše partnerke, vendar njegov odvetnik ni vtoževal uporabnino za slednje. In če bi njegov pooblaščenec ravnal skrbno, se sodni postopek ne bi vlekel od leta 2010 do 2021 in tožnik sploh ne bi bil insolventen. Njegove največje obveznosti namreč predstavljajo zamudne obresti za glavnico iz leta 2010. V trenutku, ko je prejel sodbo, iz katere izvira njegova obveznosti, je bil upokojenec s številnimi zdravstvenimi težavami in nezmožen odplačati nastale obveznosti. Utemeljeno zatrjuje, da so izpolnjeni opravičljivi razlogi za nastanek njegove insolventnosti na podlagi katerih bi moral biti upravičen do pravne pomoči, ki jo v postopku osebnega stečaja nujno potrebuje. Tožnik predlaga odpravo odločbe tako, da se spremeni, da se tožniku prizna pravica do BPP oziroma podredno vrnitev v ponovno presojo. Priglaša tudi stroške.
4.Toženka na tožbo ni odgovorila. Poslala je upravni spis.
5.Sodišče je v zadevi opravilo narok za glavno obravnavo. Tega se je udeležila pooblaščenka tožnika ter tožnik, toženka pa je soglašala, da se narok v zadevi ne opravi in da sodišče odloči na podlagi listin v spisu.
6.Na naroku je tožnik vztrajal pri že podanih navedbah. Poudaril je, da naj ga sodišče zasliši glede njegovih dohodkov in o tem koliko mu dejansko ostane na mesečni ravni, v posledici tekočega postopka osebnega stečaja. Nadalje je pojasnil, da je stečajno sodišče 16. 1. 2024 izdalo sklep, da se ugovor upnice, da je določeno prekratko preizkusno obdobje zavrne, vendar navedeno na predmetno zadevo ne vpliva, saj je upnica vložila tudi ugovor zoper sam odpust obveznosti, ker naj bi tožnik zlorabil pravico do odpusta obveznosti, o čemer pa še ni bilo odločeno. V tej zvezi je tožnik predlagal, da se vpogledajo listine stečajnega spisa Okrožnega sodišča v Mariboru St ..., zlasti ugovor upnice ter v tej zvezi sprejete odločitve.
7.Vztrajal je, da njegov dohodek, ki mu ostane po rubežu za potrebe stečaja, ne dosega cenzusa, ki je določen za dodelitev BPP. Tožnik je bil v upravnem postopku pozvan in je tudi z vlogo z dne 7. 9. 2023 Organu za BPP pojasnil, da mu od odmerjene pokojnine ostane le 914,00 EUR, saj gre vse ostalo v stečajno maso. Zaradi svoje pravne nepoučenosti in pomanjkljivega poziva službe za BPP, da naj točno specificira vsak odhodek, podal skupne zneske, ki mu ostanejo za življenje in znesek, ki se steka v stečajno maso. Tožnik je prava nevešča oseba in glede na to, da sodišče odloča o zakonitosti in je tudi po Ustavi RS dolžno dati strankam in jim omogočiti pravico do sodnega varstva, tožnik meni, da je dopustno, da tožnik še natančno pojasni kakšno je njegovo dejansko premoženjsko stanje, ki mu ostane po izpolnitvi obveznosti do stečajne mase ter da sodišču tudi podrobno opiše, kakšne vse težave ima in zakaj je zaradi visokih stroškov, ki celo presegajo znesek 914,00 EUR, upravičen do BPP. Tožnik ima namreč številne zdravstvene težave in si mora dobršen del zdravil tudi kupovati, posledično pa je tudi iz tega razloga pri zaključku o dejanskih dohodkih tožnika potrebno upoštevati znesek, ki mu dejansko ostane in ne znesek katerega prejema.
8.Sodišče je v zadevi v dokazne namene pogledalo in prebralo listine upravnega spisa in listinske dokaze v sodnem spisu v prilogah A2-A14.
9.Sodišče ni izvedlo predlaganega dokaza z zaslišanjem tožnika, saj je bila ta dokazni predlog v zvezi z dokazovanjem, kolik mu dejansko ostane po odtegljajih iz stečaja, glede na pravilno uporabo materialnega prava nepotreben. Prav tako je bil prepozen, saj je bil ta dokazni predlog podan glede novih dejstev, ki jih je tožnik podal šele v tožbi, in sicer, da ima premoženje, s katerim ne more razpolagati in izkazovanjem, da te nezmožnosti ni zakrivil po lastni volji. Navedenega dejstva tožnik ni zatrjeval tekom upravnega postopka, čeprav je bil pozvan s strani toženke in mu je bilo pojasnjeno, da se od prejetega dohodka odšteje zgolj izplačana preživnina in drugi prejemki, izplačani na podlagi izvršilnega pravnomočnega naslova z namenom kritja življenjskih stroškov in za periodične dohodke, ki jih je oseba nehala prejemati in ni začela prejemati drugih periodičnih dohodkov. Ne upoštevajo pa se morebitne administrativne prepovedi, kreditne obveznosti, življenjski stroški, ipd. Po tretjem odstavku 20. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) stranke v upravnem sporu ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati dokaze v postopku pred izdajo akta. Po 52. členu ZUS-1 lahko tožnik v tožbi navaja nova dejstva in dokaze, vendar mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje izpodbijanega akta. Nova dejstva in dokazi se lahko upoštevajo le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oz. navesti v postopku izdaje upravnega akta. Ob dejstvu, da bi tožnik lahko dejstva in dokaze v zvezi z nemožnostjo razpolaganja predložil že po pozivu toženke, so njegovi dokazi in navedbe o tem v tožbi prepozni. Da pa je tožnik prava neuka stranka, kot je v pojasnilo za opustitev navajala njegova pooblaščenka, pa ni opravičljiv razlog.
10.Sodišče tudi ni vpogledalo v stečajni spis Okrožnega sodišča v Mariboru St ... v zvezi z ugotavljanjem dejstva, da je upnica vložila tudi ugovor zoper sam odpust obveznosti, saj navedeno dejstvo za toženko ni bilo sporno, nespornih dejstev pa se ne dokazuje.
K I. točki izreka
11.Tožba ni utemeljena.
12.V obravnavani zadevi ni sporno, da je bila zavrnjena prošnja tožnika za dodelitev BPP v postopku stečaja v obliki pomoči v obsegu zastopanja in svetovanja ter sestavljanja vlog v zvezi z ugovorom zoper odpust obveznosti. Nadalje ni sporno, da je znesek za dodelitev BPP 930,68 EUR, zato mesečni prejemek na člana družine v skladu s 14. členom ZBPP ne sme presegati navedeni znesek.
13.Po določbi prvega odstavka 14. člena ZBPP se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (to je Zakon o uveljavljanju pravic iz jasnih sredstev, v nadaljevanju ZUPJS). Drugi odstavek pa določa, da se za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prejšnjega odstavka, uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke (to je Zakona o socialno varstvenih prejemkih, v nadaljevanju ZSVarPre), o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. ZUPJS pa je tisti, ki sedaj ureja katero premoženje se upošteva (17. člen ZUPJS) oziroma katero premoženje se ne upošteva (18. člen ZUPJS). Na podlagi tretjega odstavka 14. člena ZBPP pa se, ne glede na določbe prejšnjih dveh odstavkov tega člena, pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegove družine ne upošteva premoženje, s katerim prosilec in njegova družina dejansko ne morejo razpolagati, in sicer če prosilec ali druge osebe izkažejo upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih prosilec ali njegovi družinski člani niso zakrivili po lastni volji.
14.Po 13. členu ZUPJS pa se pri ugotavljanju upravičenosti do posamezne pravice iz javnih sredstev dohodek lahko zmanjša samo za izplačane preživnine in druge prejemke, izplačane na podlagi izvršilnega pravnega naslova z namenom kritja življenjskih stroškov in za periodične dohodke, ki jih je oseba nehala prejemati in ni začela prejemati drugih periodičnih dohodkov, zato sodišče pritrjuje razlagi toženke, da se osebni stečaj, ob upoštevanju 13. člena ZUPJS, ne more upoštevati kot zakonsko dovoljeno izjemo, ki bi opravičevala zmanjšanje dohodka pri uveljavljanju pravice do BPP.
15.Upravno sodišče RS je v večjem številu zadev že zavzelo stališče, da se osebni stečaj ne more upoštevati kot zakonsko dovoljena izjema, ki bi opravičevala zmanjšanje dohodka. Če bi zakonodajalec menil, da je omejitve stečajnega dolžnika pri razpolaganju s premoženjem treba upoštevati pri ugotavljanju lastnega dohodka upravičenca do socialnovarstvenih prejemkov, bi to ob sprejemu ZSVarPre in ZUPJS lahko storil. Institut osebnega stečaja je bil v slovenski pravni red uveden še pred sprejemom ZUPJS in ZSVarPre. Vendar se zakonodajalec za kaj takšnega ni odločil, temveč je neupoštevanje dohodka predvidel le glede izplačanih preživnin.
16.Sodišče to svoje stališče utemeljuje z že uveljavljeno sodno prakso (sodba I U 444/2019-6 z dne 16. 4. 2019, I U 513/2020-9 z dne 28. 5. 2020) in ob ugotovitvi toženke, ki ji tožnik ne nasprotuje, da je v postopku osebnega stečaja zaradi prezadolženosti, opozarja tudi na stališče Vrhovnega sodišča RS v zadevi X Ips 260/2017 z dne 3. 7. 2017. V navedeni zadevi je Vrhovno sodišče RS zavzelo stališče, da se tretji odstavek 14. člena ZBPP, po katerem se pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca ne upošteva premoženje, s katerim prosilec in njegova družina ne morejo razpolagati, če izkažejo, da te nezmožnosti niso zakrivili po lastni volji, lahko uporabi tudi za primere nezmožnosti razpolaganja z določenim delom dohodka.
17.Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je toženka ugotovila prejemanje pokojnine in drugih dohodkov iz delovnega razmerja v skupnem znesku neto 1.182,97 EUR v zadnjih treh mesecih pred mesecem vložitve prošnje. Prav tako pa je toženka o navedenih ugotovitvah tožnika seznanila in mu pojasnila, da ugotovljeno dohodkovno stanje presega cenzus za dodelitev BPP in tožniku dala možnost, da se o ugotovitvah izjavi, hkrati ga je tudi pozvala oziroma mu pojasnila, da se od prejetega dohodka odšteje zgolj izplačana preživnina v višini izvršilnega naslova, ne pa tudi morebitne administrativne prepovedi, kreditne obveznosti, življenjski stroški ipd. Pojasnila je tudi, da se osebni stečaj ne more upoštevati kot zakonsko dovoljena izjema, ki bi opravičevala zmanjšane dohodke pri uveljavljanju pravic do BPP. Iz izpodbijane odločbe tudi izhaja, da je prosilec na odziv odgovoril z vlogo z dne 7. 9. 2023, v kateri pojasnjuje, da je v postopku osebnega stečaja in da po njegovem mnenju ne presega cenzusa za dodelitev BPP. Meni, da bi moralo sodišče upoštevati, da od pokojnine dejansko prejme le 914,55 EUR, ker gre znesek 176,02 EUR v stečajno maso, prav tako mu stečajna upraviteljica blokira znesek rente v višini 179,29 EUR + 5,50 EUR stroškov. Zaključuje, da gre za potrebe stečaja mesečno 360,81 EUR, zaradi česar ni presežen cenzus 930,68 EUR. Višina dohodkov, ki izhajajo iz uradnih evidenc in s katerimi je bil prosilec seznanjen s pozivom z dne 4. 9. 2023, ni ugovarjal.
18.Sodišče ugotavlja, da je že tekom upravnega postopka tožniku bila dana možnost, da se izjavi o ugotovitvah organa in da je bil seznanjen tudi z pravnim naziranjem organa in je v zvezi s tem tudi podal izjavo, kot je razvidno iz navedb zgoraj. Tožnik pa šele v tožbi oporeka višini dohodkov oziroma izračunu, česar tudi ne pojasni konkretno, prav tako je šele v tožbi zatrjeval, da prezadolženost ni zakrivil po lastni volji, evidentno pa je te navedbe lahko podal že tekom upravnega postopka. Sodišče navedenega ni moglo upoštevati, kot je pojasnjeno že zgoraj (glede na določbo 20. člena v povezavi z 52. členom ZUS-1).
19.Ker tožnik torej ni pravočasno, torej že tekom upravnega postopka prerekal višino izračuna, prav tako ni navajal, da je v postopku osebnega stečaja zaradi prezadolženosti in ni zatrjeval razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče utemeljeno sklepati, da stečaja in s tem nezmožnosti razpolaganja z delom dohodka ni zakrivil po lastni volji, tudi po presoji sodišča okoliščine, ki bi utemeljevale uporabo tretjega odstavka 14. člena ZBPP, niso izkazane.
20.Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.
21.Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka. V postopku je stroške priglasil je tožnik, ki pa glede na navedeno trpi svoje stroške.
-------------------------------
Tako tudi sodba VSRS VIII Ips 60/2020 z dne 19. 1. 2021.
Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 13, 14, 14/1, 14/3 Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (2010) - ZUPJS - člen 13, 17, 18
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.