Jedro

Za pravno vzpostavitev etažne lastnine je oziroma so po zakonu načeloma legitimirani vsakokratni lastnik(i) nepremičnine in ne njihov(i) pravni prednik(i), četudi so ti ostali v zemljiški knjigi formalno vknjiženi kot lastniki.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica je v postopku zahtevala, da ji toženec izstavi ustrezno pravnoveljavno zemljiškoknjižno listino z ustreznim zemljiškoknjižnim dovolilom, na podlagi katerega si bo lahko vknjižila etažno lastnino na stanovanju izmere 67,72 m² s pripadajočo kletjo, s solastnino na skupnih delih in napravah ter funkcionalnem zemljišču, nahajajočim v stavbi ..., stoječi na parceli št. 5526/17 k.o. ..., prosto vseh bremen.

2. Sodišče prve stopnje je zahtevek zavrnilo.

3. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnice in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Zoper navedeno odločitev je tožnica vložila revizijo zaradi bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/07 – ZPP-UPB3; v nadaljevanju ZPP) in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da sodišče reviziji ugodi in sodbi sodišč druge in prve stopnje spremeni tako, da zahtevku ugodi, podrejeno pa, da sodbi razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ob pravilnem razumevanju pogodbenih določil (I. in IV. točke) je moč zaključiti, da lahko le prodajalec kot edini vknjiženi lastnik celotne stavbe, v kateri se nahaja tožnici prodano stanovanje, uredi etažno delitev stavbe in nato sklene aneks, ki bo tožnici omogočil vknjižbo. Tožnica ni solastnica, saj ji toženec ni prodal solastnega dela stavbe. Ker ni vknjižena kot lastnica, ne more skleniti pravnega posla o ustanovitvi etažne lastnine in ne sprožiti nepravdnega postopka. Zakon o obligacijskih razmerjih je v 454. členu jasno določal obveznost prodajalca, da poskrbi, da kupec pridobi lastninsko pravico na stvari. Argument sodišč, da noben predpis ne ureja obveznosti prodajalca urediti etažno delitev, ni pravilen. Naziranje sodišč je brez razumne pravne razlage in takó napačno, da meji na arbitriranje, zato mu je pripisati kršitev ustavnih pravic (pravice do enakega varstva pravic in pravice do sodnega varstva). Sodišče prezre, da določba 239. člena Obligacijskega zakonika (o izpolnitvi obveznosti) ne izključuje, temveč dopolnjuje določbo 435. člena tega zakonika (o obveznosti prodajalca).

5. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotni stranki (375. člen ZPP), ki nanjo ni odgovorila.

6. Vrhovno sodišče uvodoma ugotavlja, da je med trajanjem revizijskega postopka tožena stranka M. d.d. zaradi pripojitve k družbi H. d.d. prenehala obstajati in bila dne 6. 1. 2009 izbrisana iz sodnega registra, njena pravna naslednica pa je družba H. d.d. 7. Revizija ni utemeljena.

8. Vrhovno sodišče uveljavljanega očitka bistvene kršitve določb pravdnega postopka ne more obravnavati, saj ga tožnica ni ne obrazložila ne konkretizirala, sodišče pa na tovrstne kršitve ne pazi po uradni dolžnosti (371. člen ZPP).

9. Tožnica v reviziji vsebinsko povzema očitke, ki jih je uveljavljala že v pritožbi. Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče druge stopnje nanje odgovorilo obširno, izčrpno in pravilno, zato temu kaj več ni dodati. Sodišči nižjih stopenj sta ob uporabi (razlagi) pogodbe pravilno zaključili, da obveznost toženca, da vzpostavi etažno lastnino, med strankama ni bila dogovorjena, k takšnemu ravnanju pa ga tudi ne zavezuje noben prisilen predpis. V zvezi z očitkom o očitni napačnosti takšnega stališča je treba vendarle pojasniti, da je oziroma so za pravno vzpostavitev etažne lastnine po zakonu načeloma legitimirani vsakokratni lastnik(i) nepremičnine in ne njihov(i) pravni prednik(i), četudi so ti ostali v zemljiški knjigi formalno vknjiženi kot lastniki. Po veljavnih predpisih so namreč v primerih, ko se etažna lastnina oblikuje na novo, za njeno vzpostavitev upravičeni izključni lastnik zemljišča, na katerem je stavba, oziroma vsi njeni solastniki(1). Če pa je s prodajo posameznega dela stavbe kot samostojnega predmeta stvarnih pravic brez posebne pravne podlage nastala t.i. dejanska etažna lastnina (kot je to v obravnavanem primeru), so to pridobitelji posameznega dela stavbe oziroma dejanski etažni lastniki, ki so upravičeni, da etažno lastnino pravno uredijo z naknadno vzpostavitvijo pravnega akta, ki bo podlaga za nastanek etažne lastnine in njeno vknjižbo v zemljiški knjigi(2).

10. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo (378. člen ZPP) in s tem tudi zahtevek tožnice za povrnitev stroškov revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Prim. 107. člen Stvarnopravnega zakonika, Ur. l. RS, št. 87/2002, v nadaljevanju SPZ.

Op. št. (2): Prim. 270. člen SPZ, 14. člen v zvezi s 3. členom Zakona vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL, Ur. l. RS, št. 45/2008 in 59/2011) in 5. člen prej veljavnega Zakona o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo (ZPPLPS, Ur. l. RS, št. 89/1999 s spremembami).