Jedro

Pri kaznivem dejanju po čl. 310 KZ zakon sicer ne izključuje uporabe instituta dejanja majhnega pomena, vendar pa je zaradi nevarnosti, ki jo predstavlja hramba (orožja, streliva, razstreliva), v konkretnem primeru izključena.

Izrek

Pritožbi državnega tožilca se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženega M. B. iz razloga po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi s členom 14 KZ oprostilo obtožbe za kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem ali eksplozivi po 1. odstavku 310. člena KZ in odločilo, da stroški kazenskega postopka, nagrada in potrebni izdatki obdolženčevega zagovornika bremenijo proračun.

Proti tej sodbi je okrožni državni tožilec vložil pritožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja - pritožbeni razlog iz 3. točke 370. člena ZKP in predlagal, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi in upoštevajoč določbe 5. odstavka 392. člena in 1. odstavka 394. člena ZKP izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolžencu izreče obsodilno sodbo, podrejeno pa, da pritožbeno sodišče sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Višja državna tožilka A. Š. je v pisnem predlogu podanem po 2. odstavku 377. člena ZKP predlagala ugoditev pritožbi.

Pritožba je utemeljena.

Iz pritožbenih navedb državnega tožilca pritožbeno sodišče izhaja, da ne sprejema razlogov sodišča prve stopnje, da gre za dejanje majhnega pomena.

Po določbi 14. člena KZ je mogoče uporabiti ta inštitut, kadar je nevarnost ravnanja neznatna tako po objektivnih kot subjektivnih merilih. Med objektivnimi merili so v zakonu določena: narava kaznivega dejanja, teža dejanja, neznatnost oziroma odsotnost škodljivih posledic in okoliščine, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno, med subjektivnimi merili pa nizka stopnja kazenske odgovornosti in storilčeve osebne okoliščine.

S kaznivim dejanjem po členu 310 KZ, za katero je v zakonu predpisana kazen šestih mesecev do petih let zapora, se preventivno ščiti javni red. Posledica tega kaznivega dejanja je v sami nevarnosti teh predmetov. Tudi hramba orožja, streliva ali eksplozivov kot ena izvršitvenih oblik tega kaznivega dejanja, predstavlja nevarnost, da bo orožje, strelivo ali eksploziv uporabljeno, bodisi s strani tistega, ki to hrani ali koga drugega, ki bi do teh predmetov prišel. Državni tožilec utemeljeno graja izpodbijano sodbo v delu, ko je sodišče sprejelo zagovor obdolženca, da je do teh predmetov prišel slučajno in opozarja, da jih je tudi spretno skrival, predvsem pa zatrjuje, da je bilo tudi takšno strelivo, kot je bilo pri obdolžencu najdeno in zaseženo, že tudi uporabljeno in da zato tudi ni moč govoriti, da škodljivih posledic ni. Pri tem se sklicuje na ugotovitve policije ob ogledu oziroma hišni preiskavi obdolženčeve hiše in kaže na sprejemljivo možnost, da obtoženec ima orožje, pa čeprav pri hišni preiskavi pri njem ni bilo najdeno. S tem pa tako utemeljeno izpodbija kot zmoten zaključek glede načina pridobitve teh predmetov, možnost njihove uporabe kot tudi na nevarnost obtoženčevega ravnanja in s tem tudi zaključke, da gre za dejanje majhnega pomena. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje za pravilno presojo vseh odločilnih dejstev sploh ni ugotavljalo. Ker je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, je pritožbi državnega tožilca ugodilo tako, da je izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče ponoviti izvedene dokaze oziroma dokazni postopek dopolniti v nakazani smeri, nato pa vse dokaze ponovno skrbno oceniti ter za svoje dokazne in pravne zaključke navesti prepričljive razloge. Kazenski zakon sicer ne izključuje uporabo inštituta majhnega pomena za nobeno konkretno določeno kaznivo dejanje. Strožje predpisana kazen torej ne izključuje uporabo tega inštituta, vendar pa mora v takem primeru sodišče ugotoviti ali so podane druge, dovolj močne in prepričljive okoliščine, da ga sme uporabiti. Torej, čeprav zakon predvideva obstoj le enega od objektivnih in enega od subjektivnih meril, pa vendarle uporaba 14. člena KZ terja medsebojno in celovito tehtanje vseh okoliščin.