Jedro

Vsebina začasne odredbe ne more (oziroma ne sme) biti taka, da bi se z njo stranki naložilo, da v sodnem postopku svoj že vloženi zahtevek (ali pravno sredstvo) umakne ali da ga vloži (oziroma opraviti določeno procesno dejanje, ki pomeni razpolaganje z zahtevkom ali procesnim aktom).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. O stroških pritožbenega postopka bo odločilo sodišče prve stopnje s končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo primarni predlog (s katerim bi se toženki naložilo, da v izvršilnem postopku Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 62145/2011 poda umik predloga za izvršbo na premičnino – fotokopirni stroj RICOH MPC 3500) in podredni predlog (s katerim bi se toženki naložilo, da v istem izvršilnem postopku poda odlog izvršbe na premičnino – fotokopirni stroj RICOH MPC 3500) tožeče stranke za izdajo začasne odredbe (ki naj bi veljala še 15 dni po pravnomočno končanem pravdnem postopku in za neupoštevanje katere bi se toženki naložila denarna kazen v znesku 1.000,00 EUR, za primer ponovne kršitve pa bi se ji izrekla nova denarna kazen).

2. Zoper omenjeni sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožila tožnica, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da njenemu predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi, podrejeno pa da ga razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (s stroškovno posledico). Poudarja, da izpodbijani sklep ni obrazložen, saj zgolj en stavek o neobstoju pravne podlage ne more zadostiti pravnemu standardu obrazloženosti sodne odločbe in zahtevi po poštenem sojenju. Zato naj bi bila kršena 22. in 23. člen URS ter 6. člen EKČP. Sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih (kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP) oziroma ima takšne pomanjkljivosti, da se ne da preizkusiti. Zato naj bi bila kršena tudi pravica do pravnega sredstva (25. člen URS). Glede obrazložitve sodišča prve stopnje, češ da je moč v pravdnem postopku zaradi nedopustnosti izvršbe pravice zavarovati pod pogoji iz 73. člena ZIZ, pritožnica navaja, da ne omenjeni zakon in ne ZPP ne določata, da tretji svojih pravic ne more zavarovati na več pravnih podlagah, kot je to v konkretnem primeru storila sama, saj je morala glede na razpisano javno dražbo ravnati urgentno. Takšnega postopanja ni bilo moč zaznati pri izvršilnem sodišču, saj naj bi se izvršilni spis VL 62145/2011 zaradi odločitve o dolžnikovi pritožbi nahajal na Višjem sodišču, sama pa je pri Okrajnem sodišču v Ljubljani dobila informacijo, da o njenem predlogu za odlog izvršbe ne bo odločeno do vrnitve spisa (v nadaljevanju navaja, zakaj tega ni mogla navesti prej). Ker je lastnica fotokopirnega stroja, s katerim ne more razpolagati že vse od rubeža dalje, naj bi bilo takšno stanje pravno nedopustno in ga sodišče ne bi smelo dopuščati še naprej. Obrazložitev sodišča, da ni pravne podlage, da se stranki naloži oprava določenega procesnega dejanja, ki pomeni razpolaganje z njenim zahtevkom ali procesnim aktom, ne drži, saj je moč v skladu z 273. členom ZIZ za zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako odredbo, s katero je moč doseči namen zavarovanja. Zato je bilo zmotno uporabljeno materialno pravo, posledično pa je dejansko stanje ostalo neugotovljeno, kar vpliva na zakonitost (pravilnost) izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Načeloma sme (v konkretnem primeru pravdno) sodišče za zavarovanje denarne oziroma nedenarne terjatve izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja (prvi odstavek 271. oziroma 273. člena ZIZ). Vendar pa vsebina začasne odredbe ne more (oziroma ne sme) biti taka, da bi se z njo stranki naložilo, da v sodnem postopku svoj že vloženi zahtevek (ali pravno sredstvo) umakne ali da ga vloži (oziroma opraviti določeno procesno dejanje, ki pomeni razpolaganje z zahtevkom ali procesnim aktom, kot to opredeljuje sodišče prve stopnje). Kakor je to pojasnilo že sodišče prve stopnje, pravne podlage za takšno začasno odredbo ni (prav gotovo pa to ni določba prvega odstavka 273. člena ZIZ in v njem vsebovana beseda „zlasti“, kot to napačno meni pritožnica), kar je pravilna, hkrati pa tudi celostna obrazložitev. Očitek o neobrazloženosti, neobstoju razlogov o odločilnih dejstvih, kršitvi pravice do pravnega sredstva oziroma ustreznih določb ZPP, URS in EKČP zato tudi približno ne drži. 5. Res je, da ZIZ in ZPP ne določata, da tretji svojih pravic ne more zavarovati na več pravnih podlagah (1). Ni pa jih moč zavarovati na način, kot je to poskušala tožnica s predlagano začasno odredbo. Zato je pritožbeno navajanje (razlaga), zakaj je morala glede na razpisano javno dražbo ravnati in se poslužiti predlaganega sredstva zavarovanja, nerelevantno. Neutemeljeni pa so tudi pavšalni pritožbeni očitki, da naj bi bilo zmotno uporabljeno materialno pravo posledično pa naj bi ostalo neugotovljeno tudi dejansko stanje (2), kar naj bi vplivalo na zakonitost (pravilnost) izpodbijanega sklepa.

6. Ker razlogi, na katere se sklicuje pritožba, niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče (v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z določbo 15. člena ZIZ) pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. V skladu s četrtim odstavkom 163. člena ZPP odloči o zahtevi za povrnitev stroškov sodišče v sodbi ali v sklepu, s katerim se konča postopek pred njim. Navedeno pomeni, da bo o stroških pritožbenega postopka (ki so odvisni od uspeha v pravdi) odločilo sodišče prve stopnje v končni odločbi.

(1) Tega ne trdi niti sodišče prve stopnje. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa zgolj pravilno ugotavlja, da lahko v pravdnem postopku zaradi nedopustnosti izvršbe tretji pod pogoji iz 73. člena ZIZ zavaruje svoje pravice.

(2) Ni jasno, katero materialno pravo ima pritožba v mislih oziroma v katerem relevantnem delu naj bi ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.