Jedro

Pri odmeri nagrade je tožeča stranka pravilno upoštevala prvo alineo prvega odstavka 38. člena ZOdvT in 13. člen tega zakona in tožniku odmerila nagrado za povprečni primer v srednji vrednosti nagrade v razponu.

Izrek

Tožbi se ugodi in se sklep Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Bpp 3262/2011 z dne 18. 4. 2012 odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovno odločanje.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 350,00 € z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je organ za brezplačno pravno pomoč tožniku priznal nagrado v višini 471,00 €, materialne stroške v višini 20,00 € ter potne stroške v višini 46,25 €, vse povečano za 20% DDV, kar skupaj znaša 644,70 €. V presežku je tožnikov zahtevek zavrnil. Iz obrazložitve izhaja, da je bila tožniku z odločbo Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 3262/2011 z dne 2. 12. 2011 dodeljena izredna brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v kazenskem postopku, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Trbovljah št. I K 20395/2010. Za izvajanje brezplačne pravne pomoči je bil določen tožnik. Tožnik je dne 17. 4. 2012 predložil originalno in popolno napotnico in predlagal, da se mu za opravljeno delo prizna nagrada po priglašenih postavkah, materialni in potni stroški, vse povečano za DDV. Organ za brezplačno pravno pomoč predlogu odvetnika za odmero nagrade ni ugodil v celoti. Tožniku je priznal nagrado po prvi alinei prvega odstavka 38. člena Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju: ZOdvT) in v skladu s tem upošteval nagrade 4. dela tarife, ki veljajo za izbrane odvetnike. Pri tem je upošteval tudi 13. člen ZOdvT in tožniku ob upoštevanju vseh okoliščin določil srednjo vrednost nagrade v razponu. V skladu s tem je tožniku priznal osnovno nagrado po tar. številki 4100 v višini 110,00 €, nagrado za postopek po tar. št. 4310 v višini 92,00 €, nagrado za narok po tar. št. 4312 v višini 152,00 € ter nagrado za postopek z rednimi pravnimi sredstvi po tar. št. 4400, to je za pritožbo vloženo 17. 1. 2012, v višini 117,00 €. Organ za brezplačno pravno pomoč pa odvetniku ni priznal nagrade z rednimi pravnimi sredstvi po tar. št. 4400, to je za dne 26. 10. 2010 vloženo pritožbo, ker je bila navedena storitev opravljena pred vložitvijo prošnje, ki je bila vložena 29. 11. 2011. Višina priznane nagrade tako znaša 471,00 €.

Tožnik je vložil tožbo zoper navedeni sklep, pri čemer izpodbija odločitev v tistem delu, v katerem mu je bilo zavrnjeno priznanje nagrade za postopek z rednimi pravnimi sredstvi po tar. št. 4400 za dne 26. 10. 2010 vloženo pritožbo in v delu, v katerem je bila zmotno odmerjena nagrada za postopek z rednimi pravnimi sredstvi po tar. št. 4400, to je za pritožbo vloženo dne 17. 1. 2012, v višini 117,00 €. Glede dne 26. 10. 2010 vložene pritožbe navaja, da je bila odločba z dne 2. 12. 2011 res izdana kasneje, to je po vložitvi predmetne pritožbe, vendar pa nagrada za postopek z rednimi pravnimi sredstvi po tar. št. 4400 ni vezana zgolj na vložitev pritožbe, ampak velja za celoten postopek. Ker je bila odločba št. Bpp 3262/2011 izdana dne 2. 12. 2011, višje sodišče pa je o pritožbi z dne 26. 10. 2011 odločilo po izdaji odločbe z dne 2. 12. 2011, tožnik zatrjuje, da mu pripada tudi nagrada za postopek za dne 26. 10. 2010 vloženo pritožbo. Razen tega tožnik predmetni sklep izpodbija tudi v delu, ki se nanaša na višino nagrade za postopek s pravnim sredstvom, to je pritožbo vloženo dne 17. 1. 2012. Organ za brezplačno pravno pomoč je tožeči stranki odmeril nagrado v višini 117,00 €, čeprav nagrada za postavljenega ali določenega odvetnika po tar. št. 4400 znaša 140,00€. Ker je organ za brezplačno pravno pomoč nagrado odmeril po prvi alinei prvega odstavka 38. člena ZOdvT, torej po tarifnem delu, ki velja za izbranega odvetnika, iz ostalih postavk pa je razbrati, da je organ za brezplačno pravno pomoč odmeril nagrado v višini sredine razpona nagrade za posamezno storitev iz odvetniške tarife, je tožnik upravičen do nagrade za vloženo pritožbo po tar. št. 4400 v višini 177,00 €. Tožeča stranka je prepričana, da se je primerila tipkovna napaka. Predlaga, da sodišče odloči tako, da tožniku prizna nagrado v zahtevani višini. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

Tožba je utemeljena.

ZOdvT v prvi alinei prvega odstavka 38. člena določa, da lahko odvetnik, postavljen ali dodeljen obdolžencu, v 30 dneh po pravnomočnem zaključku kazenskega postopka zahteva plačilo razlike med nagradami postavljenega ali dodeljenega odvetnika in nagradami izbranega odvetnika, če se kazenski postopek ustavi ali če se izda sklep, s katerim se obtožnica zavrže, ali če se izda sodba, s katero se obdolženec oprosti obtožbe, ali se z njo obtožba zavrne, razen, če je katera izmed navedenih odločb izdana zaradi zastaranja. Člen 13. tega zakona pa določa, da se pri nagradah v razponu, nagrade v posameznem primeru določi po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin, predvsem obsega in težavnosti odvetniške tarife, uporabe tujih virov, itd. V povprečnem primeru se določi srednja vrednost nagrade v razponu.

V konkretnem primeru je sporna nagrada za postopek s pritožbo in sicer za pritožbo z dne 26. 10. 2010, ker je bila le-ta v celoti zavrnjena, in za pritožbo z dne 17. 1. 2012, za katero je bila tožniku odmerjena nagrada v višini 117,00 €, tožnik pa zatrjuje, da je za to pritožbo upravičen do nagrade v višini 177,00 €.

Neutemeljena je tožba v tistem delu, ki napada zavrnitev nagrade za pritožbo z dne 26. 10. 2010. Sodišče je po vpogledu v kazenski spis K 20395/2010 Okrajnega sodišča v Trbovljah ugotovilo, da je bila prosilcu za vložitev pritožbe z dne 26. 10. 2010 odobrena brezplačna pravna pomoč v zadevi št. Bpp 2465/2010, v tej zadevi pa je bila odvetniku priznana tudi nagrada za pravno sredstvo, to je pritožbo vloženo dne 26. 10. 2010. Glede na to tožnik neupravičeno ponovno zahteva plačilo nagrade za dne 26. 10. 2010 vloženo pritožbo.

Tožba pa je utemeljena v tistem delu, ko napada višino odmerjene nagrade za dne 17. 1. 2012 vloženo pritožbo. Pri odmeri nagrade je tožeča stranka pravilno upoštevala prvo alineo prvega odstavka 38. člena ZOdvT in 13. člen tega zakona in tožniku odmerila nagrado za povprečni primer v srednji vrednosti nagrade v razponu. Glede na to, da je nagrada za postopek za izbranega odvetnika pa tar. št. 4400 določena v razponu od 45,00 do 310,00 €, srednja vrednost znaša 177,00 € kot pravilno zatrjuje tožeča stranka. Ker je v tem delu nagrada nepravilno odmerjena v višini 117,00 €, je v tem delu tožba utemeljena.

Ker je bilo v tem obsegu napačno uporabljeno materialno pravo, je izpodbijana odločba nezakonita, zato jo je moralo sodišče na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1, Uradni list RS) odpraviti in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrniti organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo potrebno ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) ponovno odločiti o zadevi.

Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 350,00 € skupaj z DDV, ki jih je naložilo v plačilo toženi stranki.

Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).