Jedro

V izpodbijanem sklepu je ugotovljeno, da je terjatev verjetno izkazana in da je verjetno izkazana nevarnost, da bo njena uveljavitev onemogočena ali precej otežena. Pritožbeni očitki o zmotnosti teh zaključkov niso utemeljeni.

Ker pritožnik ni navedel razlogov, zaradi katerih naj bi bilo tedanje stališče pritožbenega sodišča napačno, zadostuje sklicevanje na razloge pritožbene odločbe.

Neutemeljeni so pritožbeni pomisleki o zmotnosti zaključka v izpodbijanem sklepu, da je tožnik izkazal konkretno objektivno nevarnost odtujitve ali obremenitve nepremičnin, ki so predmet pravde.

Pritožba je samostojno pravno sredstvo, za odločitev o njej pa so pomembne navedbe, s katerimi pritožnik nasprotuje izpodbijani odločitvi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo toženčevemu ugovoru zoper sklep o začasni odredbi z dne 17. 9. 2021 tako, da je izdano začasno odredbo ohranilo v veljavi v I. točki izreka v delu, v katerem se tožencu prepove odtujitev in obremenitev nepremičnin 550/3, 550/16, 550/17, 551/1 in solastnega deleža 35/100 glede 550/2 vse k. o. X, vseh do deleža 1798/10.000 v korist tožnika, in se prepoved zaznamuje v zemljiški knjigi, in v celoti v II. točki izreka (I. točka izreka). V delu, v katerem sta se izrečena prepoved in zaznamba nanašala na navedene nepremičnine v deležu, višjem od 1798/10.000, je začasno odredbo razveljavilo in predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo (II. točka izreka).

2. Toženec v pritožbi zoper I. točko izreka navedenega sklepa uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da njegovemu ugovoru v celoti ugodi in izpodbijani sklep o začasni odredbi razveljavi.

Ker je že pritožbeno sodišče v prvem sojenju v obravnavani zadevi opozorilo tožnika na nesklepčnost tožbe, je sodišče prve stopnje s svojim opozorilom po ponovnem odprtju obravnave in diktiranjem zahtevka prekoračilo pooblastila. Ker gre za vprašanje dopolnitve nujnega deleža, bi moral tožnik zahtevati, da je darilna pogodba brez pravnega učinka. Zahtevek za razveljavitev darilne pogodbe ni pravilen. Ker se darila vračajo v časovnem zaporedju daritve, vsaj glede parcele 550/2 velja, da je lahko predmet zahtevka le v delu, v katerem je bila podarjena v letu 2002, nikakor pa ne tudi premoženje, ki ga je toženec prejel 40 let prej. Ob upoštevanju zahtevka, ki je bil postavljen pred ponovnim odprtjem obravnave, verjetnost terjatve ni izkazana.

Poleg tega ni izkazana nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Tožnik z očitno zlorabo pravic, ki jo povzroča s svojimi neutemeljenimi ali umaknjenimi predlogi, tožencu onemogoča normalno rabo, vzdrževanje in urejanje njegovih nepremičnin. Trditve o nekakšni prodaji parcele 550/17 niso podprte z dokazi. Prenos lastninske pravice nastopi z vknjižbo oziroma z vložitvijo predloga za vknjižbo prenosa lastninske pravice. Zgolj navedba, da je tožnik "nekoga" srečal na parceli, ki naj bi mu rekel, da je kupil parcelo, ne more prepričati sodišča v že tretjo izdajo začasne odredbe. Sodišče in vsa javnost ima možnost pogledati v zemljiško knjigo in ugotoviti, da še ni prodana. Sklicevanje sodišča na vpis stvarnih služnosti na parceli 550/17 je nepreverjeno in nima podlage v zemljiški knjigi. Vpisane služnosti se nanašajo na souporabo dela sedanje parcele 550/16 za dvorišče in dovoz do stanovanjske stavbe na parceli 550/2 in ne vpliva na služnost vožnje z vsemi vozili, vpisane v korist lastnika parcele 551/2. Gre za dovozno pot zahodno od stavbe na L. cesti 10 na parceli 550/2 in južno od te stavbe do parcel 551/2 in 550/4. Ta dostop ni povezan s parcelo 550/17, niti z dostopom s parcele 550/2 na 550/14 v lasti Občine. Gre le za lažnive tožnikove trditve, da bi sodišče prepričal v izdajo nove začasne odredbe, čeprav se zanj nič ne spremeni, če je parcela 550/17 v lasti toženca ali koga tretjega.

Ker stanovanje št. 2 v stavbi na L. 10 na parceli 550/2 ni bilo predmet darilne pogodbe iz leta 2002, na katero se nanaša tožbeni zahtevek, tudi ni pogojev za začasno odredbo.

Svojo naklonjenost tožniku je sodišče pokazalo tudi s tem, ko je le dan ali dva po prejemu predloga izdalo začasno odredbo in pred tem ni preverilo resničnosti tožnikovih navedb, o ugovoru pa je odločilo šele po nekaj mesecih. Toženec dvomi o nepristranskosti sodišča. Pritožbeno sodišče naj zato ob razveljavitvi začasne odredbe poda tudi navodilo za primer ponovne vložitve podobnih tožnikovih predlogov, da bo preprečilo zlorabe pravic z njegove strani.

Glede obstoja terjatve in izpolnitve pogojev iz drugega odstavka 272. člena ZIZ se sklicuje tudi na navedbe v ugovoru zoper začasno odredbo.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pravdni stranki sta dediča po pokojni materi. Predmet tožbe je vračilo daril zaradi prikrajšanja nujnega dednega deleža. V prvem sojenju je bilo odločeno, da darilna pogodba z dne 14. 5. 2004 nima učinka do tožnika in mu je toženec dolžan plačati vrednost prejetih nepremičnin v višini 50.000 EUR ter da darilna pogodba z dne 14. 1. 2002 nima učinka do tožnika glede deleža 1798/10.0000 parcel 550/3, 550/13, 551/1 in 550/2 in je toženec dolžan tožniku izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo za vknjižbo navedenega solastninskega deleža glede teh parcel. V ostalem je bil zahtevek zavrnjen. Ker ni bilo jasno ugotovljeno, ali je tudi tožnik prejel darila, ki jih je treba upoštevati pri ugotavljanju obsega prikrajšanja, je pritožbeno sodišče toženčevi pritožbi ugodilo in sodbo v ugodenem delu razveljavilo. V novem sojenju je tožnik v zavarovanje zahtevka predlagal izdajo začasne odredbe. Sledeč izpodbijanemu sklepu je sodišče prve stopnje izdalo začasno odredbo o prepovedi odtujitve in obremenitve solastnih deležev parcel, ki so predmet tožbe, in zaznambi te prepovedi v zemljiški knjigi. Ugotovilo je, da je terjatev verjetno izkazana in da je verjetno izkazana nevarnost, da bo njena uveljavitev onemogočena ali precej otežena. Pritožbeni očitki o zmotnosti teh zaključkov niso utemeljeni.

6. Kot je pravilno navedeno v izpodbijanem sklepu, pritožbeno sodišče pri odločanju o pravilnosti in zakonitosti prve sodbe ni imelo pomislekov o sklepčnosti tožbe in je toženčeve pomisleke o dovolitvi spremembe tožbe in prekoračitvi pooblastil sodišča v zvezi z materialnim procesnim vodstvom zavrnilo kot neutemeljene. Ker pritožnik ni navedel razlogov, zaradi katerih naj bi bilo tedanje stališče pritožbenega sodišča napačno, zadostuje sklicevanje na razloge pritožbene odločbe. Neutemeljene so zato tudi pritožbene navedbe o nepravilno oblikovanem zahtevku. Tožbeni zahtevek je (po dovoljeni spremembi tožbe) oblikovan tako, kot bi po pritožnikovem mnenju moral biti.

7. Trditev, da je predmet zahtevka lahko le del parcele 550/2 in da stanovanje št. 2 v stavbi na parceli 550/2 ni bilo predmet darilne pogodbe iz leta 2002, toženec v ugovoru zoper izdano začasno odredbo ni podal in se o njej sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni moglo izreči. Glede na to, da se začasna odredba nanaša na manjši solastninski delež glede navedene parcele, navedba niti ni v tolikšni meri obrazložena, da bi se bilo mogoče izreči o njeni utemeljenosti.

8. Neutemeljeni so tudi pritožbeni pomisleki o zmotnosti zaključka v izpodbijanem sklepu, da je tožnik izkazal konkretno objektivno nevarnost odtujitve ali obremenitve nepremičnin, ki so predmet pravde. Odločitev temelji na ugotovitvah, da je toženec dosegel delitev prejšnje parcele 550/13 na novi parceli 550/16 in 550/17, da se je po tožnikovih navedbah na parceli 550/17 pojavil moški, ki je povedal, da je parcelo kupil, da je bila ta nepremičnina predmet prodajnega oglasa, da je v zemljiški knjigi vpisana zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice na tej parceli in da ne drži toženčeva navedba, da parcela ne bi bila povezana z nobeno od ostalih nepremičnin in mu zato ni verjeti, da v prihodnje nima namena odtujevanja spornih nepremičnin. Odločitev torej ne temelji le na tožnikovi trditvi o srečanju z domnevnim kupcem, ampak še na drugih okoliščinah, katerih pravilnosti toženec v pritožbi ne nasprotuje. Ugotovitev v izpodbijanem sklepu, da je na parceli 550/17 vknjižena služnostna pravica v korist nepremičnin v tožnikovi lasti, je obrobnega pomena, zaradi česar so pritožbene navedbe, da morebitna služnost (če sploh obstaja) z odtujitvijo parcele 550/17 ne bi bila ovirana, nepomembne za odločitev. Tudi po oceni pritožbenega sodišča pa ugotovljene okoliščine izkazujejo verjetno nevarnost odtujitve ali obremenitve spornih nepremičnin.

9. O utemeljenosti navedb v ugovoru se pritožbeno sodišče ne izreka. Pritožba je samostojno pravno sredstvo, za odločitev o njej pa so pomembne navedbe, s katerimi pritožnik nasprotuje izpodbijani odločitvi. Z navedbami v ugovoru po naravi stvari (zaradi časovnega sosledja) pritožnik ne nasprotuje odločitvi sodišča, s katero je odločeno o njegovi utemeljenosti.

10. Izpodbijana odločitev temelji na pravilni uporabi določb 272. člena ZIZ, po katerih morata biti za ugoditev predlogu za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve verjetno izkazana obstoj terjatve in nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.

11. Podlaga za izrek navodila sodišču prve stopnje, ki ga predlaga pritožnik, ni podana.

12. Po ugotovitvi, da niti zatrjevani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče toženčevo pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Odločitev o stroških bo sestavni del končne odločitve v zadevi.