Jedro

Špediter, ki je bil tudi prevoznik, nima pravice do povračila prometnega davka, katerega je plačal za uvoženo blago, ker je sam odgovoren za to, da ni prišlo do carinjenja blaga, kjer bi bilo mogoče uveljavljati eventuelno oprostitev plačila prometnega davka.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje (2. in 3. točka izreka).

Tožeča stranka mora povrniti toženi stranki stroške odgovora na pritožbo v znesku 44.925,00 SIT v osmih dneh.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo delno ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo 10.000,00 SIT s pripadki (1. točka izreka), zavrnilo pa je zahtevek za plačilo nadaljnjih 335.909,00 SIT s pripadki (2. točka izreka) in tožeči stranki naložilo, da mora povrniti toženi stranki 86.834,00 SIT pravdnih stroškov.

Tožena stranka se zoper obsodilni del sodbe ni pritožila. Tožeča stranka pa je pravočasno vložila pritožbo zoper sodbo. Iz vsebine pritožbe sodišče druge stopnje na podlagi 1. odst. 365. čl. ZPP ugotavlja, da tožeča stranka izpodbija zavrnilni del sodbe (2. in 3. točka izreka). Tožeča stranka predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevku tudi v tem delu ugodi ali pa jo razveljavi in v izpodbijanem obsegu zadevo vrne v novo sojenje.

Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki je vložila odgovor na pritožbo in predlagala njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

Iz upravnih odločb Republike Slovenije, Republiške carinske uprave št. 06-UP/I-1349/2-93 z dne 26.10.1993 in 02-UP/II-1412/93 z dne 27.9.1994 (prilogi B4 in 5) izhaja, da je bil prometni davek za uvoženo blago tožeči stranki obračunan in ga je morala plačati zato, ker blago ni bilo prepreljano na carinjenje na namembno carinarnico v Ljubljano, kjer bi bil izveden postopek carinjenja. Blago torej sploh ni bilo uvozno carinjeno oziroma ni bilo pripeljano namembni carinarnici, pač pa je bilo dano takoj v prost promet. Iz odločb carinskega organa tudi izhaja, da bi bilo morebitno oprostitev plačila prometnega davka mogoče uveljavljati le, če bi bila izjava o oprostitvi plačila prometnega davka priložena pri carinjenju, torej če bi bila dana prej preden je šlo blago v prost promet. Ker pa blago, kot je bilo ugotovljeno v carinskih odločbah, v namembno carinarnico v Ljubljani sploh ni prišlo, postopek carinjenja ni bil izveden in zato tudi eventuelne izjave o oprostitvi plačila prometnega davka ni bilo mogoče predložiti, pa naj bi bila to izjavo dolžna predložiti tožeča ali pa tožena stranka. Za to, da blago sploh ni prispelo v namembno carinarnico na carinjenje, pa je odgovorna tožeča stranka, saj je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožeča stranka kot špediter in prevoznik za toženo stranko opravila prevoz in uvoz blaga hladno valjene pločevine. Te ugotovitve sodišče prve stopnje, da je tožeča stranka bila tako špediter kot prevoznik, pa tožeča stranka s pritožbo ne izpodbija. Čim je bila tožeča stranka v poslu v taki vlogi, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je bila njena dolžnost poskrbeti, da bi bilo blago pripeljano na carinjenje v namembno carinarnico, kjer bi bilo sploh mogoče uveljavljati eventuelno oprostitev prometnega davka (835. čl. ZOR). Tako je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožeča stranka sama odgovorna, da oprostitev plačila prometnega davka ni bila uveljavljena in zato ni upravičena zahtevati od tožene povračila teh stroškov, saj ob pravilno izvedenem delu ne bi bili potrebni (1. odst. 841. čl. ZOR). Zato je tudi pravilno uporabilo materialno pravo, ko je tožbeni zahtevek za plačilo 335.909,00 SIT s pripadki zavrnilo. Sodišče druge stopnje je izpodbijano sodbo preizkusilo tudi glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. čl. ZPP in ker teh ni našlo, je pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijano sodbo na podlagi 368. čl. ZPP/77, ki ga je na podlagi 1. odst. 498. čl. ZPP/99 uporabilo, potrdilo.

Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato mora nositi svoje pritožbene stroške in povrniti toženi stranki nastale stroške odgovora na pritožbo (1. odst. 166. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 154. čl. ZPP). Pritožbeni stroški tožene stranke predstavljajo nagrado za sestavo odgovora na pritožbo in takso za odgovor na pritožbo, odmerjeno v skladu z odvetniško in taksno tarifo.