Jedro

Tožnik s tožbo tožbo izpodbija odločbo centra za socialno delo v zvezi z denarno socialno pomočjo, pravico do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in pravico do kritja razlike do polne razlike zdravstvenih storitev. Odločitev prvostopenjskega organa temelji na določbah ZUPJS, kar pomeni, da je v konkretnem primeru sodno varstvo zagotovljeno v socialnem sporu, v katerem je stvarno pristojno odločati socialno in ne upravno sodišče.

Izrek

I. Upravno sodišče RS ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi.

II. Po pravnomočnosti tega sklepa se zadeva odstopi v odločanje Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Center za socialno delo Idrija odločil, da tožnik ni upravičen do denarne socialne pomoči, da ni upravičen do pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, da ni upravičen do pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, da je odločba izvršljiva z dnem odpreme tožniku in da pritožba ne zadrži izvršitve ter da v postopku ni bilo stroškov postopka.

Zoper uvodoma navedeno odločbo tožnik vlaga tožbo in zahtevo za izdajo začasne odredbe.

Upravno sodišče se izreka za stvarno nepristojno iz naslednjih razlogov: Tožnik s tožbo tožbo izpodbija odločbo Centra za socialno delo Idrija v zvezi z denarno socialno pomočjo, pravico do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in pravico do kritja razlike do polne razlike zdravstvenih storitev. Odločitev prvostopenjskega organa temelji na določbah Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). Določba 38. člena ZUPJS določa, da o pritožbi zoper odločbo Centra za socialno delo odloča ministrstvo, pristojno za socialne zadeve in da pritožba ne zadrži izvršitve ter da v sporih zoper odločbe ministrstva odloča pristojno socialno sodišče. Ker je torej v konkretnem primeru sodno varstvo zagotovljeno v socialnem sporu, v katerem je stvarno pristojno odločati socialno in ne upravno sodišče, se je to sodišče ob upoštevanju določb 19. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), da mora vsako sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno pristojnost, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tej zadevi in hkrati odločilo, da se zadeva po pravnomočnosti tega sklepa odstopi Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani kot stvarno pristojnemu sodišču.