Jedro

Predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti se lahko nanaša le na pravilnost klavzule o pravnomočnosti, s tem pa se zadeva lahko vrne le v stanje neposredno pred klavzulo o pravnomočnosti – stanje po izdaji zamudne sodbe. Pri presoji utemeljenosti klavzule o pravnomočnosti se ugotavlja le, če je bila vročitev zamudne sodbe opravljena pravilno, ni pa relevantno, kako je sodišče prve stopnje vročalo tožbo oziroma nasprotno tožbo. Ker je bila v konkretnem primeru zamudna sodba vročena neupravičeni osebi (pooblaščencu, ki ni predložil diplome in dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu), ni mogel začeti rok za vložitev pravnega sredstva niti paricijski rok, pa tudi pravnomočnost zamudne sodbe ni mogla nastopiti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti zamudne sodbe opr. št. I Pd 1205/2008 z dne 28. 2. 2009. Zoper sklep se pritožuje tožnik iz pritožbenega razloga kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu tožnika za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti zamudne sodbe sodišča prve stopnje z dne 18. 2. 2009 opr. št. I Pd 1205/2008 oziroma podredno iz razlogov ekonomičnosti in glede na bistvene kršitve določb ZPP razveljavi zamudno sodbo in postopek vrne v stanje pred razpisanim narokom za glavno obravnavo, pri čemer naj sodišču prve stopnje naloži, da pridobi veljavno in upravičeno pooblastilo za zastopanje s strani tožnika.

Navaja, da je bila zamudna sodba vročena na podlagi fikcije vročitve osebi, katere tožnik ni pooblastil za zastopanje v sporu, zato je bila zamudna sodba vročena tudi osebi, ki v tem sporu ni mogla nastopati kot pooblaščenec, kar pomeni, da ni mogla nastopati tudi kot pooblaščenec za sprejem zamudne sodbe ali drugih pisanj. V skladu s ZPP in ZDSS-1 je v postopku pred delovnim sodiščem pooblaščenec lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sodišče je v postopku pooblaščenca tožnika s sklepom z dne 15. 1. 2009 pozvalo na predložitev fotokopije diplome ter fotokopije potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu, katerega pa pooblaščenec ni nikdar predložil, zato v postopku ni mogel veljavno nastopati kot pooblaščenec. Tožnik nikdar ni odobril dejanj neupravičenega pooblaščenca glede na določila ZPP, saj je pravnomočno zamudno sodbo prejel šele s sklepom o izvršbi. Sodišče prve stopnje tožnika ni opozorilo na škodljive posledice, ki nastanejo zaradi nepravilnega zastopanja. Ker je bil tožnik v postopku tudi tožena stranka po nasprotnem zahtevku, je glede na 2. odstavek 90. člena ZPP potrebno šteti dejanja neupravičenega pooblaščenca za neopravljena, kar pomeni, da je neopravljeno tudi zadnje dejanje pooblaščenca, to je sprejem zamudne sodbe po fikciji vročitve. Podana je tudi bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 7. in 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, saj je zaradi nepravilne vročitve neupravičenemu pooblaščencu tožnika ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, zamudna sodba je bila izdana v nasprotju z določbami ZPP preuranjeno, oziroma preden je sodišče prve stopnje prejelo dopolnitev pooblastila. Po prepričanju tožnika bi sodišče prve stopnje moralo, zaradi odsotnosti odgovora tožnika na poziv sodišča z dne 15. 1. 2009, narok v zadevi preklicati in razčistiti vprašanje glede pravilnega zastopanja tožnika. To vprašanje bi moralo sodišče prve stopnje rešiti tudi iz razloga (ne)pravilnosti vročanja. Zaradi navedenega zamudna sodba zoper tožnika ne more učinkovati in je potrdilo o pravnomočnosti zamudne sodbe izdano neutemeljeno in ga je potrebno razveljaviti. Priglaša pritožbene stroške.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe v celoti in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo tožnika zavrne kot neutemeljeno. Navaja, da je bila zamudna sodba tožniku pravilno vročena, pravnomočno sodbo pa je po določbah Zakona o pravdnem postopku možno izpodbijati zgolj z izrednimi pravnimi sredstvi. Nadalje navaja, da si je tožnik sam izbral pooblaščenca, pritožbi pa ni predložil dokaza, da pooblaščenec nima opravljenega izpita. Podrejeni pritožbeni razlog o razveljavitvi same zamudne sodbe, je nemogoč in nedopusten. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je pazilo na bistvene kršitve določb postopka, na katere je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št.26/99 in naslednji) v zvezi s 1. odstavkom 366. členom ZPP dolžno paziti po uradni dolžnosti ter na pravilno uporabo materialnega prava.

V konkretnem sporu je tožnik vložil tožbo na sodišče po pooblaščencu mag. D.V. dne 28. 4. 2008, tožbi je bilo priloženo pooblastilo. Tožba je bila s pozivom na odgovor vročena toženi stranki, ki je odgovorila na tožbo in podala obenem nasprotno tožbo. Sodišče prve stopnje je nato s sklepom z dne 16. 6. 2008 sklenilo, da se zadevi združita v skupno obravnavanje in odločanje. Nasprotna tožba je bila poslana pooblaščencu tožnika v odgovor, obenem pa je bil pooblaščencu poslan odgovor na tožbo, na katerega je s pripravljalno vlogo odgovoril dne 8. 7. 2008. Tožnik sam je v roku iz 277. člena ZPP podal odgovor na nasprotno tožbo. Na vlogo tožene stranke z dne 2. 10. 2008, da sodišče pozove tožnika, da dokaže, da ga v tem postopku zastopa pravilni pooblaščenec v skladu z določili ZPP in Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS št. 2/2004 in naslednji), je sodišče prve stopnje pozvalo pooblaščenca tožnika, da se opredeli do navedb v pripravljalni vlogi, nato pa ga je s sklepom z dne 15. 1. 2009 pozvalo, da v roku 8 dni od prejema sklepa predloži sodišču dokazilo o diplomi in opravljenem pravniškem državnem izpitu. Opozorilo ga je, da bo tožbo zavrglo, če ne bo ravnal po sklepu sodišča. Pooblaščenec je sklep prejel 16. 1. 2008 ter nanj ni reagiral. Sodišče je nato razpisalo poravnalni in prvi narok za glavno obravnavo za dne 18. 2. 2009, na katerega je vabilo pooblaščenca tožnika in pooblaščenca tožene stranke. Na narok pooblaščenec tožnika ni pristopil, sodišče prve stopnje je na predlog tožene stranke štelo, da je tožba umaknjena, glede nasprotne tožbe pa je izdalo zamudno sodbo. Sklep in zamudna sodba sta bila vročena pooblaščencu tožnika. Odločba je postala pravnomočna in izvršljiva 15. 4. 2009. Tožnik je s predlogom z dne 9. 7. 2009 podal predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe, ki ga je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrnilo.

Predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti se lahko nanaša le na to klavzulo, s tem pa se zadeva lahko vrne le v stanje neposredno pred to klavzulo, t.j. stanje po izdaji zamudne sodbe, ne pa pred tem. Potrdilo o pravnomočnosti nima značaja sklepa, zoper katerega ima stranka pravico pritožbe, lahko pa predlaga sodišču, ki je to potrdilo izdalo, njegovo razveljavitev. Vložitev takšnega predloga časovno ni omejeno. Pravna podlaga za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti izhaja iz določbe 42. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur. l. RS št. 51/98 in naslednji), po kateri neutemeljeno potrdilo o izvršljivosti razveljavi sodišče oziroma organ, ki ga je izdal, na predlog ali po uradni dolžnosti. Določba se sicer nanaša na potrdilo o izvršljivosti in ne pravnomočnosti, vendar se smiselno uporablja tudi v primeru razveljavitve potrdila o pravnomočnosti. V primeru ugotavljanja utemeljenosti oziroma neutemeljenosti potrdila o pravnomočnosti ni več pomembno, kako je sodišče prve stopnje vročalo nasprotno tožbo, temveč zgolj to, kako je vročalo sodbo. Le v primeru, če je bila vročitev sodbe opravljena nepravilno oziroma sploh ni bila opravljena, je to lahko razlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti.

Sodišče prve stopnje je svoj zavrnilni sklep o predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti utemeljilo s tem, da je bila sodba pravilno vročena pooblaščencu tožnika ter da je bilo v zapisu priimka pooblaščenca le napačno napisana črka š namesto ć, kar pa ni imelo vpliva na pravilnost vročitve.

V skladu z določbo 3. odstavka 87. člena ZPP je v postopku pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem pooblaščenec lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sodišče prve stopnje je kljub temu, da pooblaščenec ni predložil zahtevanih potrdil (diplome in potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu) pooblaščenca vabilo na poravnalni in prvi narok (kar v tej fazi postopka nima več vpliva), pooblaščencu pa je tudi vročalo sodbo. Zato pritožba utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je bila zamudna sodba vročena osebi, ki ni mogla v tem postopku veljavno nastopati kot pooblaščenec. Ker je bila sodba vročena neupravičeni osebi, zaradi katere vročitev ni pravilno opravljena, ne more začeti teči rok za vložitev pravnega sredstva, niti paricijski rok. Razveljavitev potrdila o pravnomočnosti tudi ne predstavlja posega v pravnomočnost, saj ta v konkretnem primeru sploh še ni nastopila.

Glede na navedeno in v skladu z določbo 3. točke 365. člena ZPP je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrača v nov postopek.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.