23. 6. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe Pandom, d.o.o., Ljubljana, ki jo zastopa mag. Pavla Sladič Zemljak, odvetnica v Ljubljani, na seji dne 23. junija 2005

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega in tretjega odstavka 196. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnica izpodbija drugi odstavek 196. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1), ki določa, da se šteje, da je posameznik, ki si je pred 19. 10. 1991 svoje stanovanjsko vprašanje razrešil s preureditvijo ali nadzidavo skupnih prostorov v večstanovanjski hiši in je takšno preureditev in nadzidavo izvedel na podlagi gradbenega dovoljenja ali priglasitve del oziroma na podlagi odločbe o dovolitvi priglašenih del, na takšnem stanovanju s tem dnem pridobil lastninsko pravico. Izpodbija tudi tretji odstavek 196. člena SZ-1, ki določa, da lahko zahteva primerno odškodnino od lastnika tisti, v katerega pravice posega določba prejšnjega odstavka. Zatrjuje, da takšna ureditev odstopa od 116. člena "starega" Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91-I in nasl. – v nadaljevanju SZ). Meni, da sta izpodbijani določbi "razveljavili" določbi prvega in drugega odstavka 116. člena SZ. Pobudnica zatrjuje, da je lastninsko pravico pridobila na podlagi pravnega posla od dedičev denacionalizacijskih upravičencev, kot lastnica pa je tudi vpisana v zemljiško knjigo. Ker bodo izdane sodne odločbe le ugotovitvene narave, meni, da izpodbijani določbi neposredno posegata v njen pravni položaj. Zato meni, da izkazuje pravni interes in se pri tem sklicuje na odločbo št. U-I-186/01 z dne 6. 11. 2003 (Uradni list RS, št. 113/03 in OdlUS XII, 87). Zatrjuje, da ji je z izpodbijanima določbama odvzeta lastninska pravica brez pravnega temelja in brez odškodnine. To naj bi bilo v nasprotju s 26., s 33., z 69., s 155. in s 158. členom Ustave.

2.Po določbi 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) mora tisti, ki vloži pobudo za začetek postopka, izkazati svoj pravni interes. Ta je podan, če predpis, katerega oceno predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev pobudnikovemu predlogu mora privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja (tako npr. v odločbi št. U-I-18/98 z dne 19. 4. 2001, Uradni list RS, št. 37/01 in OdlUS X, 76).

3.Pobudnica svoj pravni interes utemeljuje s tem, da je tožeča stranka v pravdi za izpraznitev in izročitev podstrešnega stanovanja, ki naj bi ga tožene stranke nezakonito zasedale. Iz listin, ki jih je pobudnica priložila, izhaja, da tretja tožena stranka zatrjuje, da je na spornem stanovanju pridobila lastninsko pravico na podlagi prvega odstavka 116. člena SZ. Pobudnica temu nasprotuje, ker meni, da tretja tožena stranka ne izpolnjuje pogojev po prvem odstavku 116. člena SZ za pridobitev lastninske pravice na spornem stanovanju. Pobudnica le predvideva, da se bo sodišče v pravdni zadevi, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, pri svoji odločitvi oprlo na določbo prvega odstavka 116. člena SZ oziroma na določbo drugega odstavka 196. člena SZ-1. Pobudnica pa ni izkazala, da bi pristojno sodišče v pravdnem postopku ali da bi kakšen drug organ v kakšnem drugem postopku, v katerem bi pobudnica lahko uveljavljala varstvo svojih pravic glede spornega stanovanja, že odločalo in da bi svojo odločitev oprlo na določbo drugega odstavka 196. člena SZ-1. Poleg tega bo pobudnica odločitev sodišča prve stopnje lahko izpodbijala s pravnimi sredstvi pred pristojnim sodiščem, po izčrpanju pravnih sredstev pa tudi z ustavno pritožbo. Pobudnica tako ne izkazuje pravnega interesa za izpodbijanje določbe drugega odstavka 196. člena SZ-1. Na drugačno presojo pravnega interesa ne more vplivati pobudničino sklicevanje na odločitve Ustavnega sodišča v drugih primerih. Ker pobudnica ne izkazuje pravnega interesa za izpodbijanje določbe drugega odstavka 196. člena SZ-1, tudi ne izkazuje pravnega interesa za izpodbijanje tretjega odstavka navedenega člena, ki se neposredno navezuje na drugi odstavek izpodbijane določbe SZ-1.

4.Ker pobudnica ni izkazala pravnega interesa za izpodbijanje drugega in tretjega odstavka 196. člena SZ-1, je bilo treba pobudo zavreči.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik dr. Janez Čebulj