Jedro

V takšnih primerih, ko sodišče z enim sklepom ugotovi novo vrednost spornega predmeta in se hkrati izreče za stvarno nepristojno (oziroma ugovor stvarne pristojnosti zavrne), je pritožba dopustna tudi v delu, ki se nanaša na določitev vrednosti spora.

V skladu s 43. členom ZPP se v primeru, če se zahteva s tožbo samo zavarovanje za določeno terjatev ali ustanovitev zastavne pravice, določi vrednost spornega predmeta po znesku terjatve, ki se naj zavaruje; če pa ima zastavni predmet manjšo vrednost kot terjatev, ki se naj zavaruje, se vzame kot vrednost spornega predmeta vrednost zastavnega predmeta. Enako naj bi po stališču pravne teorije veljalo tudi tedaj, ko se s tožbo zahteva izbris zastavne pravice, kot to zahteva tožnik v obravnavani zadevi.

V zvezi z izbrisnim zahtevkom je namreč med strankama sporno, ali obstaja terjatev v znesku 21.000,00 EUR, ki upravičuje vpisano hipoteko na nepremičnini tožnikov.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni v točki I izreka spremeni tako, da glasi: " I. Vrednost spornega predmeta v obravnavani pravdni zadevi znaša 38.143,44 EUR ."

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v točki II izreka potrdi.

III. Tožnika krijeta sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v točki I izreka odločilo, da znaša vrednost spornega predmeta v obravnavani pravdni zadevi za 1. in 2. točko tožbenega zahtevka 17.143,44 EUR ter za 3. točko tožbenega zahtevka 48.964,12 EUR. V točki II izreka je odločilo, da se ugovor stvarne pristojnosti zavrne.

2. Zoper zgoraj navedeni sklep vlaga pravočasno pritožbo tožena stranka (v nadaljevanju toženka) in navaja, da je sodišče prve stopnje glede vrednosti spora napačno uporabilo materialno pravo ter bistveno kršilo pravila postopka. Navaja, da je tožeča stranka (v nadaljevanju tožnika) v tožbi opredelila vrednost celotnega spora na 48.964,12 EUR, pri čemer niti iz tožbe, niti iz sklepa sodišča prve stopnje ni razvidno, na kaj točno vežeta tožnika višino vrednosti spora. Zaradi tega se sklepa ne da preizkusiti in je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Toženka meni, da je vrednost spornega predmeta ocenjena previsoko. Ugotovitveni zahtevek je v razmerju do preostalih dveh postavljenih zahtevkov prejudicialen. Smisel opredelitve vrednosti spornega predmeta ni v tem, da bi lahko stranka s poljubno določitvijo zagotovila določeno stvarno pristojnost, vrsto postopka, temveč v tem, da se realno oceni pomen spora, na takšno oceno pa se nato vežejo procesne posledice. Vrednost spornega predmeta je tako neločljivo povezana z naravo spora kot tako, saj dejansko odraža finančni interes, ki ga imajo stranke v sporu. Določitev vrednosti spora ščiti interese strank, saj zagotavlja da so sodni stroški sorazmerni z dejanskim finančnim interesom, ki ga stranka zasleduje v sporu. To pa je tudi ključno za določitev vrednosti spora v obravnavani zadevi, ki pa se po mnenju toženke kaže izključno v kondikcijskem denarnem zahtevku v vrednosti 17.143,00 EUR. Sodišče prve stopnje bi zato kot vrednost spora moralo določiti to vrednost, s tem pa je utemeljen tudi ugovor krajevne pristojnosti.

Toženka pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi v celoti ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter kot stvarno pristojno določi Okrajno sodišče v Mariboru.

3. Tožnika v odgovoru na pritožbo prerekata navedbe iz pritožbe in se zavzemata za potrditev izpodbijanega sklepa. Zahtevata tudi stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba je neutemeljena.

5. Pritožbeno sodišče ob preizkusu sklepa sodišča prve stopnje ni našlo uradno upoštevnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11., 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP, prav tako tudi ne v pritožbi uveljavljane kršitve 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, češ da se sklepa ne da preizkusiti, ker iz njega ni razvidno, na kaj točno vežeta tožnika višino vrednosti spora v znesku 48.964,12 EUR, ter da ni razvidno, po katerem menjalnem tečaju sta tožnika konvertirala domnevno terjatev iz CHF v EUR.

6. Absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 339. člena ZPP je podana, če ima sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusit, zlasti pa, če je njegov izrek nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe, ali če sodba sploh nima razlogov, ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Skupna značilnost teh dejanskih stanov je, da sklepa zaradi teh napak objektivno ni mogoče preizkusiti. Pri tovrstnem preizkusu gre le za formalen (procesni) preizkus razumljivosti sklepa in ne njenih razlogov, kar je vsebinski kriterij.

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ima izpodbijani sklep vse potrebne elemente, ki omogočajo njegov preizkus, v njem tudi ni nobenih pomanjkljivosti, ki bi sodile v katerega izmed zakonskih dejanskih stanov citirane 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da znaša vrednost spora za ugotovitveni del zahtevka na ničnost kreditne pogodbe in sporazuma o zavarovanju terjatve, posledica katerega je nato dajatveni del zahtevka 17.143,44 EUR, vrednost spornega predmeta za izbrisni zahtevek, ki se nanaša na kreditno pogodbo pa znaša 48.964,12 EUR. Očitno je torej, da se je sodišče prve stopnje pri izbrisnem zahtevku glede vrednosti spornega predmeta oprlo na višino kredita, ki sta ga tožnika prejela od toženke, za to terjatev pa je bilo tudi ustanovljeno zavarovanje s hipoteko. Prav tako ob določitvi vrednosti spornega predmeta ni bistveno, po katerem tečaju sta tožnika konvertirala svojo terjatev iz CHF v EUR. Sam postopek preverjanja vrednosti spornega predmeta v smislu tretjega odstavka 44. člena ZPP je hiter in preprost (npr. informativno zaslišanje strank, telefonske poizvedbe, vpogled v spletne strani itd.), njegov rezultat pa sprejemljivo verjetna vrednost.1

8. V skladu s tretjim odstavkom 44. člena ZPP v primeru, če tožeča stranka navede očitno previsoko ali prenizko vrednost, ali če tožeča stranka navede le skupno vrednost spornega predmeta, čeprav uveljavlja s tožbo zoper isto toženo stranko več zahtevkov, pa niso podani pogoji iz prvega odstavka 41. člena tega zakona, tako da nastane vprašanje o stvarni pristojnosti, se mora sodišče najpozneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari na hiter in primeren način prepričati o pravilnosti navedene vrednosti. O tem takoj odloči na predlog ali po uradni dolžnosti s sklepom, zoper katerega ni posebne pritožbe.

9. Zoper sklep, ki ga sodišče prve stopnje sprejme v skladu z zgoraj citiranim zakonskim določilom, tako ni posebne pritožbe, zoper sklep s katerim je sodišče prve stopnje odločilo o ugovoru stvarne pristojnosti (ki ga je v predmetni zadevi zavrnilo) pa je dopustna pritožba. Gre namreč za podobno odločitev, le za vsebinsko diametralno nasprotno, kot kadar sodišče ugovoru stvarne pristojnosti ugodi in se izreče za stvarno nepristojno. V takšnih primerih pa je po ustaljenih stališčih sodne prakse, prav tako pa tudi teorije, ko sodišče z enim sklepom ugotovi novo vrednost spornega predmeta in se hkrati izreče za stvarno nepristojno (oziroma ugovor stvarne pristojnosti zavrne), pritožba dopustna tudi v delu, ki se nanaša na določitev vrednosti spora.2 Tako je pritožbeno sodišče pritožbo toženke obravnavalo tudi zoper točko I izreka izpodbijanega sklepa.

10. Ker je zaradi vloženega ugovora stvarne pristojnosti bistvena višina vrednosti spora, in ker toženka graja odločitev sodišča prve stopnje, da je previsoko ugotovilo vrednost spornega predmeta za zahtevek pod točko 3 tožbenega zahtevka, ki se nanaša na izbris zastavne pravice, je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani sklep v tem delu. Pri tem ugotavlja, da razlogi sodišča prve stopnje, da znaša vrednost spornega predmeta za ta zahtevek 48.964,12 EUR, niso pravilni.

11. V skladu s 43. členom ZPP se v primeru, če se zahteva s tožbo samo zavarovanje za določeno terjatev ali ustanovitev zastavne pravice, določi vrednost spornega predmeta po znesku terjatve, ki se naj zavaruje; če pa ima zastavni predmet manjšo vrednost kot terjatev, ki se naj zavaruje, se vzame kot vrednost spornega predmeta vrednost zastavnega predmeta. Enako naj bi po stališču pravne teorije veljalo tudi tedaj, ko se s tožbo zahteva izbris zastavne pravice,3 kot to zahteva tožnik v obravnavani zadevi. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je 48.964,12 EUR znašala višina terjatve ob ustanovitvi hipoteke v letu 2007, zato ta vrednost ne more biti relevantna za vrednost spora za izbrisni tožbeni zahtevek. V skladu z zgoraj citiranim zakonskim določilom in upoštevaje tožbene navedbe, ko tožnika, smiselno zatrjujeta, da terjatve, ki je zavarovana z zastavno pravico zaradi ničnosti kreditne pogodbe in sporazuma o zavarovanju terjatve, ni več in posledično zahtevata izbris hipoteke, hkrati pa navajata, da naj bi v mesecu marcu 2023, preden je bila vložena tožba v obravnavani zadevi, že plačala 66.107,56 EUR obveznosti (prejela sta kredit v višini 48.964,12 EUR) ter bi naj bila še vedno dolžna več kot 21.000,00 EUR, znaša vrednost spornega predmeta za izbrisni zahtevek 21.000,00 EUR; to je vrednost terjatve, ki naj bi bila še zavarovana z zastavno pravico na nepremičnini tožnikov za toženko kot upnika. V zvezi z izbrisnim zahtevkom je namreč med strankama sporno, ali obstaja terjatev v znesku 21.000,00 EUR, ki upravičuje vpisano hipoteko na nepremičnini tožnikov.

12. Ob tem ko pritožbeno ni sporno, da znaša vrednost spornega predmeta za ugotovitveni in dajatveni zahtevek (točka 1 in 2 tožbenega zahtevka) 17.143,44 EUR, za izbrisni zahtevek (točka 3 tožbenega zahtevka) pa 21.000,00 EUR, skupaj tako 38.143,44 EUR, je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep v točki I izreka spremenilo tako, kot izhaja iz točke I izreka tega sklepa. Ker tako vrednost spornega predmeta presega 20.000,00 EUR, pa je odločitev sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo ugovor stvarne pristojnosti okrožnega sodišča, pravilna.4 Pritožbeno sodišče je zato v točki II izreka tega sklepa pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v točki II izreka (3. točka 365. člena ZPP).

13. Tožnika nista upravičena do povračila pritožbenih stroškov, saj s svojimi navedbami v odgovoru na pritožbo nista prispevala k odločitvi pritožbenega sodišča, zato ti stroški niso bili potrebni za pravdo (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).

14. V obravnavani zadevi je v skladu s prvim odstavkom in analogno uporabo drugega odstavka 366.a člena ZPP odločila sodnica posameznica.

1 Tako J. Zobec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2009, komentar k 44. členu, str. 231 in 232. 2 Tako sklepi VSM I Cp 828/2022 z dne 22. 11. 2022, VSM I Cp 415/2023 z dne 26. 10. 2023, VSL I Cp 1160/2021 z dne 18. 8. 2021 in VSL I Cp 514/2019 z dne 23. 4. 2019 in J. Juhart, Pravdni postopek, komentar Zakona o pravdnem postopku, Uradni list, Ljubljana, 1974, str. 82. 3 Več o tem J. Zobec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2009, komentar k 43. členu, str. 228. 4 Prvi odstavek 32. člena ZPP določa, da so okrožna sodišča pristojna za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta presega 20.000 eurov.