Jedro

Iz določbe 141. člena ZIZ ne izhaja obveznost sodišča, da bi moralo pred izdajo sklepa o ustavitvi izvršbe na dolžnikova denarna sredstva upniku vročiti obvestilo banke iz tretjega oz. četrtega odstavka 141. člena ZIZ ter upnika seznaniti s pisnim rezultatom opravljenega vpogleda v register TRR glede neobstoja dolžnikovih TRR.

Pritožbeno sodišče dá sodišču prve stopnje napotke in navodila glede nadaljnjega postopanja v zadevi le v primeru, ko razveljavi izpodbijani sklep in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo izvršbo na dolžnikovem računu pri organizaciji za plačilni promet. 2. Zoper ta sklep je upnica vložila pravočasno laično pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. list RS, št. 26/99 z vsemi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZPP) v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. list RS, št. 51/98 z vsemi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZIZ). Navaja, da so navedbe sodišča glede obvestila Banke d.d. z dne 08. 07. 2011 (gre za obvestilo po tretjem odstavku 141. člena ZIZ) zanjo popolnoma nepreverljive, saj ji sodišče tega obvestila ni nikoli poslalo v vednost, zaradi česar je kršena njena pravica do kontradiktornosti postopka. Poleg tega ji sodišče ni niti v vednost, kaj šele v izjavo, poslalo rezultata poizvedb v registru transakcijskih računov (v nadaljevanju: TRR), zaradi česar so tudi te navedbe sodišča v izpodbijanem sklepu nepreverljive. Upnica namreč nima nobenih možnosti brskati po registrih AJPES in preverjati, kje in koliko TRR ima oz. nima njen dolžnik. Sicer pa se ob ugotovitvah sodišča v izpodbijanem sklepu, da dolžnik na računu, odprtem pri Banki d.d., najmanj eno leto ni imel nobenega prometa, ter da dolžnik nima odprtega nobenega drugega TRR, poraja precejšen dvom, saj je dolžnik redno zaposlen pri podjetju E. d.o.o., kar pomeni, da prejema osebne dohodke, te pa lahko prejema le na bančni račun. Poleg tega upnica opozarja še na ugotovitve sodišča v predmetnem postopku, da je izvršba na dolžnikove osebne prejemke neuspešna, ker da ima dolžnik že v celoti do dopustne meje zarubljene svoje osebne prejemke, pri tem pa sodišče ni ugotavljalo in navajalo nobenih zneskov, ki se rubijo od dolžnikovih osebnih prejemkov, kot tudi ne obdobja že zarubljenih osebnih prejemkov, in zneskovno ni ugotovilo oz. pojasnilo, zakaj upnica s svojo terjatvijo v tem izvršilnem postopku ne more biti uspešna. Takšno postopanje sodišča ni dopustno in pravilno, zato pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo prvostopnemu sodišču v ponovno odločitev, prvostopnemu sodišču pa naj dá tudi jasne napotke in navodila, kako naj pravilno postopa v tem izvršilnem postopku, da bo upnica končno prišla do poplačila svoje terjatve. Predmetni izvršilni postopek traja nerazumno dolgo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa glede nekaterih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka in glede pravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi z določbo 15. člena ZIZ).

5. Očitana bistvena kršitev določil postopka ni podana. Iz določbe 141. člena ZIZ ne izhaja obveznost sodišča, da bi moralo pred izdajo oz. ob izdaji sklepa o ustavitvi izvršbe na dolžnikova denarna sredstva (v skladu z določbo šestega odstavka 141. člena ZIZ) upniku vročiti obvestilo banke iz tretjega oz. četrtega odstavka 141. člena ZIZ ter upnika seznaniti tudi s pisnim rezultatom opravljenega vpogleda v register TRR glede neobstoja dolžnikovih TRR.

6. Pritožnica ne zatrjuje, da niso izpolnjeni pogoji za ustavitev izvršbe na dolžnikovem računu pri organizaciji za plačilni promet, temveč le izraža svoj dvom v to, da bi bili ti pogoji izpolnjeni. Pritožnica bi lahko še v 15 dneh po vročitvi izpodbijanega sklepa sodišču posredovala podatke o računu in organizaciji za plačilni promet, pri kateri dolžnik ima sredstva (sedmi odstavek 141. člena ZIZ), vendar sodišču niti v pritožbi niti v kakšni drugi vlogi takšnih podatkov do odločitve pritožbenega sodišča ni posredovala. Upoštevajoč dejstvo, da je pritožnica v konkretnem primeru predlagala izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, pa tudi ni mogoče pritrditi njeni pritožbeni navedbi, da nima nobenih možnosti preverjati, kje in koliko TRR ima oz. nima njen dolžnik (prim. šesti in osmi odstavek 4. člena ZIZ glede dolžnosti posredovanja podatkov upniku).

7. Pritožbene navedbe v zvezi z ugotovitvami sodišča o neuspešnosti izvršbe na dolžnikove osebne prejemke za odločitev o pritožbi zoper izpodbijani sklep, ki se nanaša na izvršbo z drugim izvršilnim sredstvom, niso pravno pomembne, zato se pritožbeno sodišče do njih ne bo opredeljevalo (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. V zvezi s pritožničinim pozivom, naj pritožbeno sodišče dá sodišču prve stopnje napotke in navodila glede nadaljnjega postopanja v zadevi, pa pritožbeno sodišče pritožnici pojasnjuje, da pritožbeno sodišče to stori le v primerih, ko razveljavi izpodbijani sklep in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (tretji odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in prvi odstavek 362. člena ZPP, oba v zvezi z določbo 15. člena ZIZ), v drugih primerih pa bi pritožbeno sodišče prekoračilo svoje pristojnosti, če bi sodišču prve stopnje kar na zalogo dajalo napotke in navodila za nadaljnje postopanje v zadevi. Pritožbeno sodišče namreč presoja le pravilnost in zakonitost sklepa, ki je izpodbijan z obravnavano pritožbo.

9. Ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je upničino pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).