Up-247/96

19.12.1997

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe V. K. iz L. na seji senata dne 19. decembra 1997

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba V. K. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips- 100/95 z dne 28.5.1996 se ne sprejme v obravnavo.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče zavrnilo revizijo, ki jo je pritožnik na podlagi 73. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih vložil zoper odločbo Sodišča združenega dela SR Slovenije št. Sp-751/81 z dne 19.5.1981 v zvezi z odločbo Sodišča združenega dela v Ljubljani št. S-1651/80 z dne 26.1.1981. Pritožnik meni, da mu je bila s sodbo Vrhovnega sodišča kršena človekova pravica oziroma temeljna svoboščina do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in do nepristranskega sodišča iz 23. člena Ustave. Navaja, da je bilo v sodnem postopku ugotovljeno zmotno oziroma nepopolno dejansko stanje in na taki osnovi zmotno uporabljeno materialno pravo. Obširno prikazuje potek poskusnega dela in svoja stališča o tem, kako bi bilo ob tako prikazanem dejanskem stanju po njegovem mnenju potrebno uporabiti materialno pravo.

2.Ustavna pritožba ni pravno sredstvo v sistemu rednih in izrednih pravnih sredstev, ampak je poseben institut za presojo posamičnih aktov zaradi varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zato Ustavno sodišče ne preverja meritorne odločitve oziroma dokazne ocene organa, ki je izdal posamični akt.

Ugotavlja le, ali ni morda v postopku odločanja o pravicah in obveznostih posameznika prišlo do ustavno nedopustnega posega v človekove pravice in temeljne svoboščine. Dejansko stanje, ki ga Ustavno sodišče lahko ugotavlja, ni dejansko stanje, ki je bilo podlaga za odločitev organov delodajalca in sodišča o pravilnosti spremljanja in ocenjevanja poskusnega dela pritožnika, ampak samo dejansko stanje zatrjevanih kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

3.Pritožnik ne utemeljuje, zakaj naj bi mu bila z izpodbijano sodbo Vrhovnega sodišča prekršeni pravici iz 22. in 23. člena Ustave. Smiselno zatrjuje le napačno ugotovljeno dejansko stanje in posledično zmotno uporabo materialnega prava. Zatrjevane nepravilnosti pa same po sebi, tudi če bi jih Vrhovno sodišče res zagrešilo, ne pomenijo tudi kršitve zatrjevanih ustavnih pravic. Zatrjevana kršitev ustavnih pravic bi bila v obravnavanem primeru podana, če bi bila izpodbijana odločitev sprejeta v postopku, v katerem pritožnik ne bi mogel uveljavljati pravice do poštenega sojenja. Ne gre pa za presojo, ali je izpodbijana odločitev pravilna oziroma zakonita v smislu instančne presoje.

4.Ker glede na navedeno očitno ne gre za kršitev zatrjevanih človekovih pravic ali svoboščin, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi določbe 1. alinee drugega odstavka 55. člena v povezavi s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94), v sestavi: predsednik mag. Janez Snoj, dr. Tone Jerovšek in Franc Testen kot člana.

Predsednik senata

mag. Janez Snoj