Jedro

Odločba, ki jo izda revizijski organ v postopku revizije po določbi 2. odstavka 48.b člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, je upravna odločba, ki se izvrši po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1384/96-11 z dne 3.9.1998.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožeče stranke proti odločbi tožene stranke z dne 7.6.1996. S to odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke proti sklepu o dovolitvi izvršbe z dne 15.3.1996, ki ga je izdala Agencija Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje, Podružnica L. S tem sklepom, izdanim v postopku revizije lastninskega preoblikovanja pri pravni osebi M.k. Z., d.d., L., so bili tej pravni osebi naloženi prisilni ukrepi za izvršitev revizijske odločbe Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje, Podružnice L. z dne 26.1.1996, o odpravi oškodovanja družbene lastnine.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da iz določbe 3. odstavka 48. b člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (ZLPP), ki določa, da za izvršitev pravnomočne in izvršljive revizijske odločbe skrbita in jo izvajata revizijski organ in Agencija Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo, ni mogoče povzeti, da je pri izvršitvi revizijske odločbe uporaba določb Zakona o splošnem upravnem postopku izključena. Do določb tega zakona je navedena določba ZLPP posebna le glede funkcionalne pristojnosti organov, ki sodelujejo v izvršilnem postopku, pri čemer ZLPP revizijskemu organu ne določa posebnih pristojnosti, Agenciji Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo pa nalaga, da v revizijski odločbi naložene ukrepe upošteva pri odobritvi programa lastninskega preoblikovanja in pri izdaji soglasja za vpis v sodni register. Zato ni zakonskih ovir, da revizijski organ ne bi izvedel izvršilnega postopka po določbah splošnega upravnega postopka. Odločitev tožene stranke, ki je potrdila odločitev organa prve stopnje, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji za izvršbo s prisilitvijo, je zato pravilna in zakonita. Odločba, ki jo izda revizijski organ v postopku revizije je upravna odločba, zato je njeno pravno učinkovanje potrebno presojati po določbah, ki ta postopek urejajo. Po 2. odstavku 48. b člena ZLPP je dokončna ter zoper njo ni mogoča pritožba niti upravni spor. Torej je glede na določbo 12. člena ZUP/86 v upravnem postopku tudi pravnomočna.

Začetek pravdnega postopka ne zadrži njenega izvrševanja oziroma tudi ne vpliva na nastop njene pravnomočnosti.

V pritožbi uveljavlja tožeča stranka pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da njeni tožbi ugodi oziroma da ugodi pritožbi in razveljavi izpodbijano sodbo ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da so določbe 48.b člena ZLPP posebne do določb Zakona o splošnem upravnem postopku in izključujejo uporabo določb tega zakona glede izvršitve revizijske določbe. To po določbah 48.b člena ZLPP izvršita skupaj revizijski organ in Agencija Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo. Agencija Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo upošteva naložene ukrepe pri odobritvi programa lastninskega preoblikovanja in pri izdaji soglasja za vpis v sodni register ter je dolžna o tem obvestiti revizijski organ. Stališče sodišča prve stopnje, da tožba, ki je vložena proti revizijski odločbi v pravdnem postopku, ne zadrži izvršitve revizijske odločbe, je napačno. Vložitev tožbe ima za posledico zastoj lastninjenja. To izhaja iz določbe 50. člena ZLPP. Dokler teče spor, pa ni mogoče izvesti lastninjenja, niti izvršiti revizijske odločbe.

V odgovoru na tožbo navaja tožena stranka, da je stališče tožeče stranke, da tožba v pravdnem postopku zadrži izvršitev revizijske odločbe, napačno. Glede izvršljivosti revizijske odločbe je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialne predpise. Sklicevanje tožeče stranke na določbo 50. člena ZLPP je napačno, saj ta določba ne ureja situacije v obravnavanem primeru. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbo tožeče stranke in za zavrnitev navedlo pravilne razloge, s katerimi se pritožbeno sodišče strinja.

Pritožbeno sodišče zavrača pritožbeni ugovor, da naj bi sodišče prve stopnje pri svoji presoji zmotno uporabilo materialno pravo. V postopku revizije lastninskega preoblikovanja podjetij se po določbah 1. in 2. odstavka 48. b člena ZLPP in 48. c člena ZLPP nalagajo ukrepi podjetju, v katerem je bilo z revizijo ugotovljeno, da je prišlo do oškodovanja družbene lastnine po 48. a členu ZLPP. Po določbi 1. odstavka 48. b člena ZLPP se ukrepi, ki jih je mogoče izvršiti z uskladitvijo, naložijo z revizijskim poročilom, drugi ukrepi pa po določbi 2. odstavka 48. b člena ZLPP z revizijsko odločbo, ki ima naravo upravne odločbe. Ta se izda tudi v primeru, če podjetje v predpisanem roku ne predloži dokazov, da je izvršilo ukrepe, ki so mu bili naloženi z revizijskim poročilom. Da podjetje ni zavezano k izvršitvi ukrepov, ki so mu naloženi z revizijsko odločbo, tudi po presoji pritožbenega sodišča, ne izhaja iz določb 48.b člena ZLPP, niti iz drugih zakonskih določb, ki urejajo postopek revizije lastninskega preoblikovanja podjetij. Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje, tako tudi ni mogoče razlagati določbe 3. odstavka 48. b člena ZLPP.

Ker v predpisih, ki urejajo postopek revizije lastninskega preoblikovanja podjetij, ni izrecno določeno, da tožba, vložena po določbi 5. odstavka 48. b člena ZLPP, zadrži izvršitev revizijske odločbe, je pravilno tudi stališče sodišča prve stopnje, da vložena tožba nima pravnega učinka na izvršitev revizijske odločbe. Na drugačno stališče ne more vplivati pritožbeni ugovor o pravnem učinku, ki naj bi ga imela pravda do izvedbe postopka lastninjenja.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi, zaradi katerih se sodba lahko izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.